Rs proti državi: Pravosodje nemočeno pred Dodikom in druščino, ki naj bi po trditvah Sodišča BiH spoštovali prepovedne ukrepe

Piše: Amra Vrabac

Sodišče Bosne in Hercegovine se je v obdobju od marca do pojavljanja takratnega predsednika entitete Rs Milorada Dodika pred Sodiščem BiH (4. julij) soočilo z različnimi ovirami pri svojem delu.

Ko je Narodna skupščina Rs konec februarja letos izglasovala vrsto neustavnih zakonov, ki prepovedujejo delo Sodišča BiH, Tožilstva BiH, VSTV-ja in SIPA-e na območju Rs, vodstvo entitete Rs pa je pozvalo Srbe, naj zapustijo te institucije, je nekaj uslužbencev teh institucij sledilo temu pozivu. Takrat so z strani Sodišča in Tožilstva izginile biografije sodnikov in tožilcev, ki do danes niso bile vrnjene. Čeprav te pravosodne institucije to pravdajo z nadgradnjo sistema, zaenkrat na teh straneh ni videti nobenih sprememb.

V obdobju marec-julij odločb Sodišča BiH niso spoštovali niti na MUP Rs. Po informacijah Patrije so nekatere policijske postaje MUP Rs vračale osumljence, ki so pod prepovednimi ukrepi in so imeli obveznost javljanja na policijski postaji, pod izgovorom, da "ne bodo postopali po odločbah Sodišča BiH".

Takšen primer je bil zabeležen v PU Trebinje, o čemer je bilo Sodišče BiH obveščeno na enem od javnih narokov. Prav tako se je Sodišče BiH sredi marca soočilo z zavračanjem sprejema pripornikov na območju Rs, natančneje v KPZ Trebinje, s pravdanji "pomanjkanja prostora", "obnove prostorov", "nedelujočega faksa"...

Iz Sodišča BiH niso odgovorili na vprašanje Patrije o primeru iz PU Trebinje, so pa zelo radi odgovorili na vprašanje o primeru Dodik, Stevandić in Višković, ki so prav tako pod prepovednimi ukrepi, torej jim je določeno, da se morajo vsakih 14 dni javiti na policijski postaji, ki jo je določilo Sodišče BiH.

„Pri izreku prepovednega ukrepa – odredba, da se oseba občasno javlja določenemu državnemu organu iz člena 126.a, odstavek 1, točka d) Zakona o kazenskem postopku Bosne in Hercegovine (ZKPBiH), Sodišče na podlagi člena 126.c, odstavek 5. ZKPBiH določi tudi državni organ, pri katerem se morajo osumljenci javljati, ta organ pa je v skladu s členom 126.f, odstavek 1. ZKPBiH dolžan na zahtevo Sodišča predložiti poročilo o izvajanju izrečenega ukrepa.

Tako je na podlagi zgoraj navedenih zakonskih določb v zadevi, ki se pred tem Sodiščem vodi zoper osumljence Milorada Dodika, Nenada Stevandića in Radovana Viškovića, Sodišče BiH določilo pristojne policijske postaje, pri katerih se morajo javljati, ter je pridobilo poročila o javljanju osumljencev v preteklem obdobju, iz katerih izhaja, da so slednji spoštovali izrečene prepovedne ukrepe in redno so se javljali v terminih, ki jih je to Sodišče določilo”, so odgovorili iz Sodišča BiH na vprašanje Patrije.

Patriji je bilo potrjeno, da so v istem obdobju marec-julij, ko je potekal napad na ustavni red in predno se je pred Sodiščem BiH pojavil Milorad Dodik, nato pa še Radovan Višković in Nenad Stevandić, nekateri osumljenci, ki živijo na območju Rs, zavračali vabila na sojenja pred Sodiščem BiH.

Glede napada na ustavni red, Tožilstvo BiH še vedno ni sprejelo končne tožilske odločitve, torej obtožnica zoper Dodika in druge ni bila vložena. Tožilstvo BiH zavrača posredovanje informacij o tem, koliko oseb je osumljenih za napad na ustavni red.