
Rusija je nepričakovano podpisala komuniké Sveta za implementacijo miru, ki vsebuje stališča, nasprotna uradni politiki Republike Srbske, piše srbski Blic, poroča agencija Patria.
Kot je navedeno, ruski veleposlanik v BiH Peter Ivancov ni imel zadržkov glede formulacije »genocid v Srebrenici«, ki je omenjena v enem delu komunikéja. Prav tako je skupaj z drugimi političnimi direktorji podprl aktivacijo akcijskega načrta za članstvo v zvezi NATO.
Ruski veleposlanik ni izrazil drugačnega mnenja niti med razpravo o vladavini prava, visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko pa je po seji poudaril, da je bil komuniké sprejet soglasno in da je Svet posebno pozornost posvetil ravnanju »nekaterih politikov iz Republike Srbske, ki so si prav z izpodbijanjem vladavine prava skušali zagotoviti politični kapital«.
Ta razprava je privedla tudi do poziva k strogega spoštovanja odločitev Ustavnega sodišča BiH. Posebej zanimivo je, da ruski veleposlanik podpira komuniké, ko »Republika Srbska poskuša ohraniti 9. januar kot Dan Republike, zaradi česar je bila sprejeta tudi Deklaracija o zaščiti Zakona o praznikih RS.« V deklaraciji je navedeno, da RS ne bo sprejela odločitve Ustavnega sodišča BiH po pritožbi bošnjaškega člana Predsedstva BiH Bakirja Izetbegovića, če bo Dan Republike izpodbijan.
Stališča ruskega veleposlanika so še bolj nepojasnjiva, če upoštevamo, da se Rusija v izjavah funkcionarjev RS nenehno omenja kot največji prijatelj in alternativa Evropski uniji. Od Rusije se pričakuje tudi pomoč v primeru, da bo pred Varnostnim svetom Združenih narodov obravnavana resolucija o Srebrenici, ki jo predlaga Velika Britanija. Rusija bi morala, vsaj po željah uradne RS, vložiti veto, da resolucija ne bi bila sprejeta.
Profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za politične vede v Banjaluki Miloš Šolaja pravi, da se na mednarodni ravni očitno nekaj spreminja, saj so takšna stališča v nasprotju z nekaterimi politikami v RS in tudi zunaj nje.
Šolaja meni, da gre za močno opozorilo, da mora RS med drugim drugače začeti pogovore z Evropsko unijo, Ameriko ali na primer s Turčijo in da je čas za drugačno izgradnjo celotnih odnosov v BiH.
- Navajeni smo, da se Rusija in Turčija v sporočilih po seji običajno ne strinjata z določenimi stališči, zdaj pa je bil dosežen konsenz. Verjetno ne gre le za mnenje ruskega veleposlanika v BiH, ampak tudi za dejstvo, da se stališča Rusije na mednarodni ravni spreminjajo in da je morda pod pritasom zaradi odnosov z Ukrajino. Republika Srbska mora vse to resneje spremljati – pravi Šolaja.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























