Starši iščejo resnico: Ruski plačanci umirajo v Siriji

MOSKVA, (Patria) - BBC je objavil veliko zgodbo o sodelovanju ruskih prostovoljcev v vojni v Siriji in vlogi Rusije v tej državi.

Smrt velikega števila ruskih borcev v Siriji februarja je razkrila, da tam deluje skrivnostna skupina plačancev. Po nekaterih poročilih je bilo v enem dnevu ubitih več kot sto Rusov, medtem ko je uradno umrlo „nekaj deset“.

Nina Atjuševa, upokojenka iz mesta Severoonežsk, je bila lanskega septembra po telefonu obveščena, da je njen sin umrl v Siriji.

Naslednji teden ji je neznani moški izročil krsto z njegovim truplom in pet milijonov rubljev (90.000 dolarjev) zavarovalnine. Prevozil je 2.100 kilometrov po sibirskih cestah, da bi Nini vrnil „sinčka“. Snopiče bankovcev v apoenih po 5.000 rubljev je pustil na kuhinjski mizi.

BBC je poskušal stopiti v stik z njim preko telefonske številke, ki jo je dal Nini, vendar se je moški, ki se je oglasil, izrekel, da to ni on in da ne ve nič o ruskih prostovoljcih v Siriji.

V Severoonežsku ni veliko za videti. Je rudarsko mesto v regiji Arhangelsk ob reki Onegi, ki je večinoma sestavljeno iz petnadstropnih stanovanjskih blokov.

Jevgenij je študiral v Sankt Peterburgu, se tam poročil, nato pa se je s ženo in tremi otroki preselil v Moskvo.

Nina pravi, da je njen sin, preden je odšel v Sirijo, v zadnjih treh letih večkrat bival v vzhodni Ukrajini. Bojeval se je na strani proruskih separatistov v Lugansku. Po Ukrajini je bil mesec dni na usposabljanju v vojašnici v Rostovu na Donu, nato pa so ga poslali v Sirijo.

Po mnogih poročilih se pripadniki zasebnih vojaških podjetij (PVP) urijo na poligonu v regiji Krasnodar in odletijo v Sirijo z vojaškega letališča v Rostovu.

Jevgenij je lani poleti odšel v Sirijo s potnim listom, ki mu je bil izdan 16. junija. Na enem od dokumentov, ki jih je Nina dobila po njegovi smrti, je identifikacijska številka: M-3601. Številke, ki jih rusko obrambno ministrstvo izda vojakom, se običajno sestojijo iz ene črke abecede in šestih števk. Številke, ki jih izdajo borcem PVP, imajo le štiri.

Občasno je pošiljal pisma materi. „Mama, odhajam na fronto,“ je napisal v enem pismu, v katerem piše tudi, da je puščavski pesek tako bleščeč, da ne more hoditi brez sončnih očal. Ostal je le dva meseca. Umrl je 2. septembra, blizu mesta Tijas v provinci Homs. Na mrliškem listu piše, da je vzrok smrti „rana od strelnega orožja v predelu stomaka“.

Nina je prejela tudi dve medalji, ki ju je njen sin dobil od „Wagnerja“, zasebne vojaške firme, ki ga je zaposlila: eno za „čast in junaštvo“, drugo za „pogum in prelito kri“.

Pravi, da je bil Jevgenij dober človek in oče: „Vsi so jokali na pogrebu.“ Denar od zavarovanja je vplačala na račun vnukov. Meni, da si je Jevgenij to želel. Ameriška vlada je lani uvedla sankcije proti „Wagnerju“ zaradi sodelovanja v bojih v Ukrajini.

Dokumenti, ki jih je Nina dobila in jih je posredovala novinarjem BBC-ja, kažejo, da je septembra 2017. v Siriji umrlo najmanj 54 Rusov. To je več od uradnega števila žrtev v predhodnih treh letih in pol ruskega sodelovanja v sirijski vojni.

Jevgenij Alikov je odšel v Sirijo po vrnitvi iz vzhodne Ukrajine, kjer se je bojeval na strani upornikov 

Glede na raziskavo agencije Reuters je v prvih devetih mesecih lanskega leta v Siriji umrlo najmanj 131 Rusov. Poročilo se sklicuje na mrliški list, izdan na ime Sergeja Podubnega, še enega borca, ki je delal za rusko PVP.

Podubni je umrl 28. septembra v Tiasu, istem mestu, kjer je umrl tudi Jevgenij. Na mrliškem listu, ki ga je podpisal sekretar ruske ambasade v Damasku, piše, da je umrl zaradi opeklin. V Tiasu je letalska baza sirske vojske, okoli katere se pogosto vodijo srditi boji.

Podubnijev mrliški list nosi številko 131. Po navodilih pristojnega ministrstva se mrliški listi, ki jih izdajajo ambasade, številčijo od nič naprej ob začetku vsakega leta.

Mrliški list Jevgenija Alikova, ki je umrl 2. septembra, nosi številko 77. To pomeni, da je bilo število ruskih žrtev septembra najmanj 54 (kar dobimo, ko od 131 odštejemo 77).

Ruski konzulati ne izdajajo mrliških listov za vojaško osebje. V Siriji živi malo ruskih civilistov in ni se zgodil noben incident, ki bi pojasnil toliko civilnih žrtev. Glede na navedbe ruskega obrambnega ministrstva je v Siriji doslej umrlo 44 pripadnikov vojske. Ruska vlada je nedavno prvič priznala smrt „verjetno petih“ ruskih prostovoljcev po ameriškem letalskem napadu 7. februarja.

Nato je bilo 20. februarja uradno objavljeno, da je „več deset“ Rusov umrlo „v boju“, brez kakršnih koli dodatnih informacij, razen da je bilo poudarjeno, da niso bili pripadniki redne vojske.

Na Nininem kuhinjskem stolu je snopič zahtevkov za informacije in drugi, ki sestavljajo uradne odgovore v modrih kuvertah. Ona ima zdaj misijo: prisiliti oblasti, da uradno priznajo, da je njen najstarejši sin umrl za domovino.

- Želim jih vprašati: kakšna je razlika med otroki, ki jih je poslala vojska, in mojim sinom prostovoljcem?

Kljub zavrnitvi Kremlja, da bi priznal umrlega sina, je Nina dobila podporo lokalnih funkcionarjev. Za mizo se ji je pridružila Galina Staricina, okrožna svetnica.

- On je eden izmed nas. Podpiramo Nino in sprejemamo ukrepe, o tem ni kaj razpravljati – pravi Staricina.

Jevgenijeva fotografija je razstavljena v mestnem muzeju s slikami someščanov, ki so umrli v Čečeniji in Afganistanu. Mestne oblasti so plačale tudi kratek nekrolog v lokalnih časopisih – na zadnji strani, med oglasi, ki ponujajo pse za posvojitev. Nina upa, da bo vlada priznala ne le njenega sina, ampak tudi vse druge borce, ki so delali za PVP.

- Navsezadnje to ni pošteno. Moj sin ni umrl v kavarniškem pretepu, ampak v boju. Bil bi čas, da bi od oblasti dobil nekakšno priznanje ali zahvalo. Ne zahtevam nič posebnega. Ali ni umrl zaman? Več ne vem sama.