ROJEN S POPULIZMOM Milanović bi delil Bosno, moti pa ga preureditev Hrvaške: Kaj če Plenković pokliče Schmidta, naj vsili odločitev v Zagrebu?

Piše: Delvin Kovač

---

Njegove izjave so iritantne, nesramne, hinavske, nesmiselne. Na vsakem koraku žali vse svoje somišljenike in politične nasprotnike, kot to denimo v Bosni in Hercegovini počne vodja SNSD in predsednik RS Milorad Dodik. Dobesedno so njihovi medijski nastopi tu in tam, reklo bi se - v par deka. Nimajo spoštovanja do nikogar, niti do tistih, do katerih bi ga morali imeti, vsaj malo.

Za predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića je Dodik Srb, zaželen sosed in zaveznik Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Čeprav se s tem drugim, kot kaže, ne bi ravno strinjal Dodikov veliki politični prijatelj in večni koalicijski partner, predsednik HDZ BiH Dragan Čović. Vsaj deklarativno je Čović včeraj trdil, da približevanje Bosne in Hercegovine Natu ne more biti ustavljeno in da bodo Hrvati voditelji tega procesa. To je v popolnem nasprotju z Dodikovimi prejšnjimi tezami o prekinitvi vsakršnega sodelovanja Bosne in Hercegovine z Natom do konca spopadov v Ukrajini. In očitno tudi z Milanovićevimi hvalospevi o Dodiku kot zavezniku Hrvatov v Bosni in Hercegovini.

Težko je res našteti ves vsebino Milanovićevega neprimernega besednjaka, ki ne pritiče državniku. Čeprav Milanović v bistvu to niti ni. Njegovih besed se verjetno sramuje velika večina prebivalstva, kateremu je predsednik. In po tem mandatu verjetno to nikoli več ne bo.

Žali in žalil je v preteklih letih državo svojega izvora, s katero država, ki ji je na čelu, deli več kot tisoč kilometrov kopenske meje. "Najprej milo, potem parfum", "Big shit", "motnja", "predzadnja luknja na piščali", so le nekatere izmed številnih škandaloznih Milanovićevih izjav o Bosni in Hercegovini. Bil je neusmiljen tudi do Mater Srebrenice in žrtev, zanikajoč genocid v Srebrenici. Ne pozabimo tudi pljuvanja po članu Predsedstva Bosne in Hercegovine Željku Komšiću, vodji SDA Bakirju Izetbegoviću...

Iz Milanovićevih, čeprav ne samo iz njegovih, ampak tudi iz nastopov državnega političnega vrha - pogosto slišimo, da je skrb za Hrvate v Bosni in Hercegovini ustavna obveznost Republike Hrvaške. Zato se samo po sebi vsiljuje logično vprašanje - zakaj so prav zaradi te (ne)skrbi Hrvaške Hrvati v BiH demografsko skoraj popolnoma uničeni? Odgovor je skrajno preprost - ne gre za Milanovićevo, Plenkovićevo in skrb drugih za Hrvate v BiH, ampak za interese HDZ BiH in Dragana Čovića.

Lani je Milanović govoril o svoji vsestranski podpori "nekakšni obliki samouprave Hrvatov v BiH, če se ti za to odločijo". Z drugimi besedami, to je bila podpora Čovićevemu etnično čistemu tretjemu entitetu. Še bolj poenostavljeno, razkosanju države Bosne in Hercegovine v obliki ponovnega oživljanja projekta t.i. Herceg-Bosne, katerega celotnemu političnemu in vojaškemu vrhu je bilo v Haagu izrečenih 111 let zapora za združeni zločinski podvig. Toda Milanoviću za tem očitno preveč ne mari.

Kar pa mu definitivno mari, je zgodba o morebitni preureditvi lokalne samouprave v njegovi državi. Milanoviću moti ustvarjanje regij kot alternative županijam.

"Ko Dalmacija postane regija, pazimo se. Ko Zagorje in severna Hrvaška postaneta regija, bo to država v državi. Ne vidim, da je to dobro za Hrvaško. Ne bi se mogli dogovoriti o novem sistemu, ne bi prišli niti do prvega ovinka", pravi Milanović.

Paradoksalen je Milanović, a na to smo navajeni. Kajti njegova ideologija je NDH-ovska, on pa je predsednik, ki so ga izvolili levičarji. In tako, medtem ko mu v enonacionalni Hrvaški, članici Evropske unije in Nata, moti notranja reorganizacija zaradi funkcionalnosti, bi Milanović reorganiziral Bosno in Hercegovino. Toda v smeri delitve na tri etnična ozemlja kot uvod v ustvarjanje velike Hrvaške in velike Srbije.

Politik je populizma in zato ga na Hrvaškem nihče resen niti ne jemlje za relevantnega. Po drugi strani njegove besede pogosto parajo ušesa premierju Andreju Plenkoviću, zato se zaradi funkcionalnosti Republike Hrvaške nadejamo, da Plenković in HDZ ne bosta klicala visokega predstavnika Christiana Schmidta, naj vsili odločitev o reorganizaciji Hrvaške.

Ampak ko govorimo o kombinaciji Plenković - Schmidt, kdo ve in kdo je lahko prepričan. Milanović, karma je zoprna stvar, pazi, kaj si želiš, da se ti želja ne obije ob glavo!