Robert A. Huston: Mednarodna skupnost, vključno z Natom, ostaja zavezana miru v BiH

SARAJevo, (Patria) - Ameriški brigadni general Robert A. Huston je konec junija lani prevzel poveljstvo Natovega poveljstva v Sarajevu. Na tem položaju je zamenjal brigadno generalico Giselle Wilz, ki je uspešno zaključila svoj dvoletni mandat na tej pomembni funkciji.

General Huston v intervjuju za novinarsko agencijo Patria predstavlja stališča o pogosti vojni retoriki, ki jo v regiji uporabljajo določeni politiki, govori o obrambnem sistemu Bosne in Hercegovine, odnosu Nata in sosednje Srbije ter o tem, kako daleč je Bosna in Hercegovina pri svoji poti proti Natu.

Prav 20. januarja je minilo 21 let Natove misije v BiH. Odgovorni v tej državi so že zaključili, da je obrambna reforma „uspešnejša od katerekoli druge reforme v BiH“. Kako napreduje prestrukturiranje oboroženih sil Bosne in Hercegovine z namenom izpolnjevanja Natovih kriterijev?

Huston: Bosna in Hercegovina je dosegla znaten napredek pri prestrukturiranju svojih oboroženih sil in obrambne strukture, in ta napredek je treba priznati. Obrambni pregled, dogovorjen predlani, je bil pomemben korak, zdaj pa se je treba osredotočiti na njegovo izvajanje, da bi ta pregled postal resničnost. Nedavna odločitev o nabavi novih helikopterjev je dober prvi korak v tej smeri. Načrt razvoja in modernizacije, dogovorjen skupaj z obrambnim pregledom, je zelo ambiciozen dokument. Mislim, da bo Bosna in Hercegovina, tako kot druge države, menila, da je nujno določiti prednostne zahteve in usmeriti razpoložljiva sredstva na te prioritete.

BiH daje tudi pomemben in konkreten prispevek k kolektivnim mirovnim in varnostnim operacijam pod vodstvom Nata, še posebej glede na vaše omejene obrambne vire. Trenutno imate 60 pripadnikov v misiji v Afganistanu. BiH sodeluje tudi v misijah ZN v Kongu in Maliju ter misiji EU v Srednjeafriški republiki. Tukaj v državi vaje, ki potekajo pod okriljem Nata in/ali EU, predstavljajo in bodo predstavljale pomemben mehanizem za usposabljanje in pripravljenost OS BiH. Vse vaje so načrtovane tako, da zagotovijo, da so OS BiH pripravljene ne le za izvajanje mirovnih in varnostnih operacij v multinacionalnem okolju v tujini, ampak tudi za odzivanje na dogodke v državi v primeru naravnih nesreč in za zaščito državljanov BiH.

V tem smislu je pomembno to izkoristiti in sodelovati v Natovih programih ter izpolnjevati obveznosti, ki iz njih izhajajo, da bi pokazali sposobnost, možnost in verodostojno partnerstvo. Nato pa je tukaj, da bi vaši državi pomagal v tem procesu.

Akcijski načrt za članstvo v Natu (MAP) zahteva reforme in preglednost v vseh ministrstvih, ne le v Ministrstvu za obrambo. Potrebno je izpolniti številne pogoje, ki bodo vodili k napredku države na vseh področjih. Zato se govori, da je vstop v Nato vzporeden proces vstopa družbe v demokracijo in sistem vladavine prava. Torej, biti del Nata prinaša številne prednosti.

Huston: Kot partnerski program med Natom in državo potencialno kandidatko ima Akcijski načrt za članstvo veliko vrednost za nadaljnje reforme v korist vseh državljanov BiH. Ko bo Akcijski načrt za članstvo aktiviran, bo Bosna in Hercegovina izdelala svoj Letni državni program, v posvetovanju z Natom in na podlagi lastnih prioritet. Ti programi so sestavljeni iz petih poglavij. Prvo pokriva politična in ekonomska vprašanja, drugo vojaška/obrambna, tretji del vprašanja virov in financ, četrto varnostna vprašanja, vključno z obveščevalnimi, peti del pa se ukvarja s pravnimi vprašanji. Nato daje nasvete in nudi pomoč, obstaja pa stalna izmenjava informacij med Natom in državo potencialno kandidatko. Pomembno je poudariti, da vse te reforme povečujejo splošno preglednost in odgovornost.

Če povzamemo, vsi procesi, skozi katere gre država na poti v Nato, se vrtijo okoli varnosti, stabilnosti in blaginje. Evroatlantske integracije so preizkušena pot za doseganje teh ciljev. Reformski proces, skozi katerega mora država iti, bo izboljšal splošno delovanje države na vseh področjih, od pravosodja, policije, oboroženih sil do gospodarstva. Izboljšave na teh področjih bodo prispevale k varnosti, stabilnosti in blaginji vseh državljanov BiH.

Proces vpisa nepremičnin vojaške lastnine je premaknil z mrtve točke, kar je eden od pogojev za aktiviranje MAP-a. Za zdaj se kot problemi še navajajo velikost oboroženih sil, problem njihove kadrovske zasedbe, opremljenosti in standardizacije ter njihove popolne politične kontrole. Kje smo danes s temi nalogami?

Huston: Kot sem že poudaril, je Natovo poveljstvo Sarajevo pozdravilo sprejetje obrambnega pregleda in sestavnega dela tega dokumenta, Načrta razvoja in modernizacije novembra 2016, na priporočilo Ministrstva za obrambo. To je ključen korak v partnerstvu med BiH in Natom ter razvoju operativnih sposobnosti OS BiH. Z njim se ponovno potrjuje in nadgrajuje soglasje o obrambni reformi iz leta 2005, kar je jasen znak, da BiH ostaja zavezana obrambni reformi in izpolnjevanju obveznosti v okviru Natovega programa Partnerstvo za mir. 

Obrambni pregled obravnava velikost OS BiH, njihovo kadrovsko zasedbo, opremljenost in standardizacijo. Ostajamo zavezani zagotavljanju pomoči BiH pri izvajanju obrambnega pregleda in Načrta razvoja in modernizacije, ki bo vodil k nadaljnjemu krepitvi in standardizaciji obrambnega sektorja BiH.

BiH ima dobro strukturo za zagotavljanje demokratičnega, civilnega nadzora nad obrambnim sektorjem, vključno s parlamentarnimi telesi. Na žalost smo videli poskuse zlorabe OS BiH v politične namene. To obremenjuje obrambni sistem, OS BiH pa odvračajo od dejanskega dela na obrambni reformi.

Od enega člana Predsedstva BiH smo slišali, da je pristop BiH k Natu prednostna naloga tudi glede na Evropsko unijo. Kot običajno se izkaže, da je ključni problem pristopa BiH k Natu politični konsenz vseh strani v naši državi.

Huston: Tako Natovi kot EU integracijski procesi prinašajo konkretne prednosti državi potencialni kandidatki. Izkušnje iz regije in zunaj nje kažejo, da v procesu evroatlantskih integracij države najprej postanejo članice Nata, nato pa EU. Govorim o državah, ki želijo članstvo tako v Natu kot v EU. BiH si to želi in sodeluje v reformnih programih kot del poti, da bi postala verodostojna kandidatka za članstvo v Natu in EU. To so dolgoročne obveznosti, vendar lahko vidimo tako v regiji kot zunaj nje, da prinašajo konkretne prednosti, ki jih ni mogoče zanemariti.

Kar zadeva Nato, smo osredotočeni na napredek v našem partnerstvu z Bosno in Hercegovino ter zagotavljanje pomoči dogovorjenim, nujnim reformam. Zato spodbujamo vodstvo Bosne in Hercegovine, da sprejme nujne korake za čimprejšnjo aktivacijo Akcijskega načrta za članstvo.

V regiji se nenehno govori o odnosu Srbije in Nata. Nato slišimo izjave, da je ta sodelovanje odlično, iz RS pa pravijo: Mi bomo v Nato, ko bo Srbija. Se vam zdi, da se tukaj igrajo dvojne igre z Natom in Rusijo?

Huston: Nato in Srbija nenehno gradita sodelovanje in dialog od vstopa Srbije v program Partnerstvo za mir leta 2006, istočasno kot BiH in Črna gora. In medtem ko Nato v celoti spoštuje politiko Srbije o vojaški nevtralnosti, obstaja praktično sodelovanje na številnih področjih, vključno z uničevanjem nevarne municije, usposabljanjem mirovnikov, aktivnostmi Natovega sklada za zaupanje v Srbiji, Procesom načrtovanja in pregleda (PARP) za krepitev sposobnosti in interoperabilnosti ter širšim Individualnim partnerskim akcijskim načrtom (IPAP), dogovorjenim leta 2016. 

V tem smislu lahko Natova integracijska pot prinese le prednosti Bosni in Hercegovini in vsem njenim državljanom. V regionalnem kontekstu je v interesu vseh mir in stabilnost na celotnem Balkanu, Bosna in Hercegovina pa je v samem središču celotne regije, tako geografsko kot kulturološko. Boljše politično sodelovanje pomeni boljše medsebojno razumevanje in povečanje sodelovanja v obojestransko korist.

Ne vemo, ali se to enako vidi od zunaj kot s strani državljanov BiH, vendar grožnje z vojno s strani nekaterih političnih voditeljev nenehno obstajajo. V Srbiji obstajajo časopisi, ki nenehno objavljajo vojne proti Bosni in Hercegovini. Kako varni smo, da tukaj ne bo vojaških spopadov in kakšna bi bila v tem primeru vloga Nata, ki je jamstvo miru v BiH?      

Huston: Slišim tako politično retoriko kot tudi, kaj pravijo običajni ljudje. Mislim, da si državljani v BiH in regiji želijo mir in varnost kot temelj za gospodarsko blaginjo in želijo imeti pravico živeti svoje življenje brez strahu ali zastraševanja katerekoli vrste. Celotna mednarodna skupnost, vključno z Natom, ostaja zavezana miru v BiH in vsa naša skupna prizadevanja na poti BiH k evroatlantskim integracijam, vključno s tesnim sodelovanjem z ustreznimi lokalnimi institucijami, imajo isti cilj, to je povečati varnost, stabilnost in blaginjo BiH in celotnega Zahodnega Balkana. Kar je zame, kot nekoga od zunaj, resnično vidno, je, da ljudje, ki živijo v tej državi, želijo, da bi njihovi otroci in vnuki živeli v varni in uspešni BiH. Upam, da bodo našli voditelje, ki jih bodo vodili naprej, ne pa gledali v preteklost.