Tvegana vrnitev v "varno cono": Sirski begunci se kljub nevarnostim vračajo domov

(Patria) – Nekatere sirijske družine, ki so zadnjih pet let preživele v begunstvu v sosednji Turčiji, so se odločile za vrnitev domov kljub številnim tveganjem v "varni coni" na sirijski strani meje.

V pogovoru z novinarji britanskega Guardiana, se je vračajoči Ibrahim Hamad izrazil, da je srečen, da je njegova hiša preživela sredi hudih bojev v obmejnem sirskem mestu Tal Abyad.

V Hamadovem rojstnem mestu so se spopadli sirska opozicija, ISIL, kurdske sile, ki jih podpirajo ZDA, zdaj pa še Turčija in njeni proksi – sirske uporniki.

- Odločil sem se vrniti, ker moja hiša ni uničena, še vedno je tam pohištvo, ki ni ukradeno, pravi Hamad (35) in dodaja: "Poskušam najti delo. Slišal sem, da se kmalu odpirajo šole. Upam, da bo tako, ker moja dva otroka hodita v osnovno šolo in želim, da nadaljujeta izobraževanje".

Hamad in njegova družina sta le ena izmed redkih begunskih družin, ki so se prostovoljno vrnile iz Sanliurfe v Turčiji. Človekoljubni nadzorniki menijo, da je tako imenovana varna cona, ki jo je turški predsednik Erdogan ustvaril ob sirsko-turški meji, vse prej kot varna.

Turški predsednik je na Globalnem forumu o beguncih v Ženevi v torek izjavil, da se je 371.000 Sirijcev že odločilo zapustiti Turčijo in se naseliti v "varnostnem pasu" dolgem 30 km na sirski strani med mestoma Ras al-Ayn in Tal Abyad. Erdogan tudi napoveduje skorajšnjo vrnitev še 600.000.

Vendar pa napovedano število vračajočih se izpodbija Sara Kayyali iz organizacije, ki izvaja nadzor nad človekovimi pravicami, Human Rights Watch.

Trdi, da še vedno obstajajo številne ovire za varno vrnitev Sirijcev, "etnična dimenzija otežuje preverjanje števila vračajočih se", ter opozarja, da je "nekaterim ljudem dovoljeno prosto gibanje, drugim pa ne". Kayyali je tudi razkrila, da se nasilje nad civilnim prebivalstvom, kot so vlomi v domove in ropi, pa tudi aretacije, nadaljuje.

Čeprav je bil primarni cilj turške ofenzive odstraniti kurdske borce od sirsko-turške meje, je bil drugi, enako pomemben cilj, ustvariti "varno cono", ki bi omogočila vrnitev 2 milijonoma beguncev v Sirijo. Turčija je sprejela skupno 3,6 milijona sirskih beguncev, zaradi česar se je vlada znašla pod velikim pritiskom javnosti zaradi lastnih gospodarskih težav, kot je visoka stopnja brezposelnosti.

Vendar pa aktivisti za človekove pravice in lokalni Kurdi napovedano vrnitev velikega števila družin na relativno majhen prostor, ki je zdaj pod turško kontrolo, obravnavajo kot "demografsko inženirstvo" in "etnično čiščenje", češ da sirske upornike s silo izseljujejo kurdske družine iz njihovih domov ter jim jemljejo zemljo in premoženje, piše Guardian.

In medtem ko se Turčija upogiba pod pritiskom ogromnega števila beguncev, so sirijske družine v veliki dilemi glede vrnitve zaradi negotovosti takšnega dejanja, vendar se zavedajo, da se bo to moralo zgoditi prej ali slej.

- Tudi če se vrnemo, je del Sirije, ki ga nadzoruje Turčija, drag kot sama Turčija, zaslužili pa bi siirske plače, pravi za Guardian Milad, eden od potencialnih vračajočih se, in dodaja, da "turška dovolilnica za prebivanje velja zlata. V najtežjem položaju so tisti, ki so tukaj nezakonito ali še vedno živijo v taboriščih. Nimajo se na koga obrniti, če jih bo Turčija odločila izgnati".