Ristanić je dejal, da je bilo ubitih 300 Brčakov, a da so daleč večje grobnice v Prijedoru

Vse, kar se je dogajalo v Brčkem od '92 do '95, med etničnim čiščenjem in okupacijo mesta s strani Vojske Republike Srbske, je bilo najbolj brutalno ubijanje civilnega prebivalstva in divjanje sovraštva in zla. Že smo pisali o pristranskem in nacionalno diskriminacijskem pravosodju v Brčko Distriktu. Ljudje so kaznovani zaradi domnevne klofute enako kot množični morilci. V vsem tem je tragično, da brčanski tožilci in sodniki ne spoštujejo niti odločb s sojenj najhujšim zločincem na sodišču v Haagu Goranu Jelisiću in Ranku Češiću, katerih grozodejstva so se grozili tako osebje kot novinarji, ki so spremljali procese.

Poskus, da bi se s pristranskimi sodbami izenačila krivda za zločine v Brčkem, je nov zločin. Gre za nemogoče delo, saj ves svet jasno ve, kakšen krvavi teror je potekal od '92 do '95 v desetinah brčanskih taborišč smrti.

„Ropanja, posilstva in umori brez razloga“

Patria je v posesti dokumenta, ki potrjuje, da so politične in vojaške oblasti v mestu odlično vedele, kakšni zločini se izvajajo nad Bošnjaki in Hrvati tega mesta. Gre za strogo zaupno poročilo načelnika Obveščevalnega organa stotnika Simeuna Čuturića Poveljstvu Vzhodnobosanskega korpusa. V tem poročilu so podrobno opisani grozljivi zločini, ki se izvajajo nad nesrbskimi državljani Brčkega. Žal ne bi bilo niti tega tajnega dopisovanja, če po naključju najbolj znani svetovni novinarji ne bi pisali o strašnih zločinih v taboriščih Brčkega. To v teh dokumentih priznavajo tudi obveščevalci Vojske RS.

Poročilo se začne: „Zaradi izjemno povečanega pritiska svetovne javnosti na „domnevne dogodke“ v obdobju maj-junij v objektu, imenovanem Luka Brčko, so bili zbrani naslednji obveščevalni podatki“:

„Po uničenju obeh mostov čez Savo v Brčkem so dogodki začeli uhajati izpod nadzora... V mesto so pridrli razni „domoljubno“ usmerjeni posamezniki, ki so pod pretvezo „zvestega srbstva“ dejansko izvajali ropanja, posilstva in kot posledico tega umore brez upravičenega razloga. Poleg teh skupin, ki so mimogrede prihajale s podrobno izdelanimi načrti za ropanje pred odhodom, prav tako menimo, da so obstajale skupine, ki so prihajale tudi po nalogu, to je tiste, ki so imele podporo takratnih vojaških in civilnih oblasti. Pri tem mislimo na vodstvo Bijeljine, ki je na samem začetku vojne (v Brčkem, op. a.) pripeljalo okoli 550 zbranih „borcev“. V vsem tem so prednjačili Mauzer in major Gavrilović s
Arkanovimi spremljevalci. V prvih dneh, pa tudi v mesecu juniju, je bilo prisotno tudi delovanje radikalnih četnikov, vojvode Mirka Blagojevića, ki so s somišljenikom iz Brčkega Miletom Gatarevićem Bolerom delovali na delih Burića brda, na Ciganluku in v središču mesta. O akcijah obstaja dokumentacija, ki jo je pripravil in obdelal Žika Ivanović Črnogorec in menimo, da je del dokumentacije na postaji varnosti v Brčkem“, piše obveščevalni organ Vzhodnobosanskega korpusa Vojske RS in nato nadaljuje podroben opis množičnih zločinov:

„Trupla so ležala na ulicah več dni“

„Umori so se dogajali ne le v Luki, ampak tudi v Srbski varoši, kjer so po pripovedovanju popa Slavka (Maksimovića, op. a.) muslimansko in hrvaško prebivalstvo odvajali in likvidirali pred hišami in v prisotnosti prič. Take likvidacije so bile izvedene nestrokovno in javno ter so bile dostopne vsem“, pišejo obveščevalci svojemu poveljstvu in sledi najbolj grozljiv del opisa: „Trupla so pustili stati več dni, dokler jih komunalna služba ne bi našla in odpeljala v jame, ki so bile izkopane. Ena jama se nahaja na desni strani ceste proti brezcarinski coni, za druge pa niso popolnoma natančno znani podatki. Po izjavi predsednika Občine Ristanić Đorđa je bilo ubitih 300 ljudi. On se osebno zaradi tega ne vznemirja. Ko so določeni organi opozarjali, naj se nekaj ukrene v smislu preprečevanja uhajanja podatkov, je odgovarjal, da ga to ne zanima in da so daleč večje grobnice v Prijedoru. Trupla so zakopali, nanje pa so nasuli gradbeni material od porušenih mošej“, piše v enem od dokumentov, s katerim obveščevalci obveščajo svoje poveljnike o grozljivih usmrtitvah civilistov v Brčkem.

Ta dokument stotnika Čuturića je bil uporabljen v procesu pred sodiščem proti Jovici Stanišiću in Frenkiju Simatoviću. Haag je poln dokazov o zločinih vojske RS, tudi v Brčkem.                                               

(v nadaljevanju poročila za Poveljstvo Vojske RS: „Kdo so motili ameriški novinarji, ko so iskali resnico o likvidacijah v Brčkem“)