
(Patria) - Invalidne osebe v Bosni in Hercegovini z delom društev občanov vse bolj sodelujejo pri
izboljšanju svojega položaja in zagovarjanju enakih pravic. Organizirana na načelih prostovoljnega članstva in zakonitega delovanja, ta društva predstavljajo pomemben most med potrebami svojih članov in institucijami sistema.
Pomen njihovega dela je prepoznal tudi Sklad za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidnih oseb Federacije BiH, ki s programi podpore in javnimi pozivi zagotavlja finančna sredstva za realizacijo projektov in vzdržnost zaposlovanja.
Zenica: kontinuiteta, ki prinaša rezultate
Društvo paraplegikov in obolelih za otroško paralizo Zenica, ustanovljeno leta 1980, danes združuje več kot 125 članov iz Zenice, Žepča, Visokega in Kaknja. Od leta 2015 so realizirali vrsto projektov, usmerjenih v izboljšanje statusa invalidnih oseb in njihovo večjo vključenost v družbo.
Predsednik upravnega odbora društva Harun Aliefendić poudarja pomen institucionalne podpore:
„Mi skozi projekte Sklada realiziramo prihodnost in nadaljevanje dela. Če ne bi bilo teh sredstev, bi zelo verjetno životarili nekje na sredini ali pod sredino, vendar je kontinuiteta dela ključna za dobrobit invalidnih oseb.“
Posebej izstopajo aktivnosti na področju odstranjevanja arhitektonskih ovir, zaradi česar je Zenica, kot navajajo iz društva, eden izmed najbolj dostopnih mest v BiH.
Izkušnjo osebne koristi od programov Sklada deli tudi predsednica društva Samir Džidić:
„Uporabljala sem spodbude Sklada za zaposlovanje, pa tudi za poklicno rehabilitacijo, torej stroške fakultete. Skozi Sklad imamo danes možnost dodatnih usposabljanj, šolanj in izpopolnjevanj, kar nam omogoča, da smo konkurenčni na trgu dela.“
Sarajevo: fokus na vzdržnost in opremo
Društvo slepih Kantona Sarajevo, ustanovljeno leta 1948, z dolgoletnim delom prispeva k varovanju pravic slepih oseb. Direktor društva Fikret Zuko poudarja, da je bila podpora Sklada ključna za stabilno delovanje organizacije.
„Lot 5 je zagotovil vzdržnost zaposlenih invalidnih oseb, ki delajo v društvu. Sklad nam financira režijske stroške, pa tudi nakup sodobnih pripomočkov, kar slepim osebam omogoča samostojno in učinkovito delo,“ pravi Zuko.
Dodaja, da bi bila brez te podpore raven aktivnosti in opremljenosti znatno nižja:
„Sklad je imel pomembno vlogo in prepričan sem, da jo bo imel tudi v prihodnje.“
ProREHA in Greens: praksa socialnega podjetništva
Primer povezovanja poklicne rehabilitacije in trga dela prihaja iz ProREHA centra in socialnega podjetja „Greens“ d.o.o. Direktor in ustanovitelj Vedad Vajzović poudarja, da je bilo podjetje ustanovljeno leta 2018 z namenom zaposlovanja oseb z intelektualnimi težavami na odprtem trgu dela.
„Podjetje je prilagodilo delovna mesta in posluje po načelih socialnega podjetništva. Ukvarjamo se z urbano in organsko pridelavo hrane, kar se je izkazalo za naravno in spodbudno delovno okolje,“ navaja Vajzović, ob tem pa dodaja, da ProREHA in Greens že vrsto let sodelujeta s Skladom pri izboljšanju procesa zaposlovanja.
Zaposlena v „Greens“-u Amila Redžić poudarja pomen delovnega vzdušja: „Tukaj se ne čutim kot invalidna oseba, ampak kot del ekipe, ki prispeva k razvoju podjetja. Prvi negativni odgovor ni znak, da je treba obupati.“
Sistem podpore
Društva invalidnih oseb v Federaciji BiH, ob podpori Sklada, aktivno prispevajo k izgradnji vključujoče družbe skozi projekte, zaposlovanje in izobraževanje. Skozi programe, kot je LOT 5, in denarne spodbude za zaposlovanje, Sklad sistematično dela na krepitvi poklicne rehabilitacije in razvoju vključujočega trga dela, z namenom zagotavljanja enakih priložnosti in večje samostojnosti invalidnih oseb.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























