Revizija sodbe ni vprašanje politike, temveč pravice, Izetbegović ne sme odločati sam

Revizija sodbe je pravno sredstvo, ki je na voljo v postopku pred Meddržavnim sodiščem v primeru med Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Pred desetimi leti je bilo znano, da bomo prišli v položaj možnosti uporabe tega pravnega sredstva, zato bi bilo v tem obdobju treba intenzivno delati na zbiranju novih pravnih dejstev, s čimer bi se prejšnja tožba okrepila in ustvarili predpogoji za začetek novega postopka – pravi za bh. novinsko agencijo Patria dr. Goran Kovačević, profesor na Fakulteti za kriminalistiko Univerze v Sarajevu.

Tu ne gre za politično igro, temveč za „čisto pravno situacijo, tako da po mojem mnenju ni potrebe po dvigovanju kakršnih koli političnih, etničnih ali drugih napetosti, ki motijo normalno življenje v Bosni in Hercegovini,“ dodaja dr. Kovačević.

Na vprašanje, zakaj so vse „oči uprte“ v agenta BiH pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, profesorja Sabika Softića, in člana Predsedstva BiH Bakira Izetbegovića, ter ali lahko o tako krupnih stvareh odločata dva človeka, Softić kot pravnik in Izetbegović kot politik, dr. Kovačević pravi, da se v družbi ustvarja napačna slika, ko govorimo o reviziji sodbe.

– Tu ne gre za voljo dveh ljudi, temveč za obstoj ali neobstoj pravno relevantnih dejstev, s katerimi se dopolnjuje prejšnja tožba – pravi dr. Kovačević.

– Vendar, kolikor sem opazil, obstaja svojevrsten pritisk s strani različnih političnih subjektov na gospoda Izetbegovića, da podpiše soglasje za začetek revizije sodbe, medtem ko so „zahteve“ bolj v sferi politikanstva in boja za mesto prvega Bošnjaka, kot pa dejanska želja po pravici. Na način, kot je medijsko predstavljena situacija glede revizije sodbe, se je gospod Izetbegović znašel v nezavidljivem položaju, ker se fokus postavlja na čustveno dimenzijo tega postopka, medtem ko se o pravnih vidikih skorajda ne govori. S pravne strani obstaja več subjektov, ki bi morali aktivno sodelovati pri zbiranju gradiva za začetek ponovnega postopka. Vsekakor je obstajala obveznost aktivnega dela agenta Bosne in Hercegovine, oficirja za zvezo v Haagu, pa tudi Inštituta za raziskovanje vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini. Našteti so, upam, preučili vse vidike, povezane z revizijo sodbe, in ponudili gospodu Izetbegoviću jasno sliko o tem, ali obstaja podlaga za začetek tega postopka ali ne. Tu lahko govorimo o politiki le v enem primeru in sicer: če obstajajo relevantna pravna dejstva za začetek revizije sodbe, je dajanje ali nedajanje soglasja politična odločitev, za katero bo stal gospod Izetbegović. V nasprotnem primeru, ko ne obstajajo nova dejstva, bi bil začetek postopka revizije odraz politične nezrelosti vseh vpletenih – meni dr. Kovačević.

V sodbi iz leta 2007 je zapisano, da je vojska in policija Republike Srbske odgovorna za genocid v Srebrenici. Srbija je bila kaznovana, ker ni preprečila genocida. Iz RS-a vse od začetka ne priznavajo takšne odločitve Sodišča v Haagu. Celo NSRS je nedavno nagradila obsojene vojne zločince, med katerimi so Krajišnik, Karadžić, Plavšić... Sedaj iz RS-a grozijo z velikimi težavami v državi, če BiH začne revizijo sodbe proti Srbiji. Ali tudi oblastem v RS ne bi bilo v interesu revizija sodbe, oziroma ali jim ni v interesu poskusiti dokazati svojo nedolžnost. Zakaj oblast iz Banja Luke tako energično ščiti Beograd?

– Politikanstvo, ki mu so politiki v BiH nagnjeni, dovoljuje tudi takšno obnašanje, kjer se na cenen način poskušajo pridobiti nacionalni točki, hkrati pa utrditi položaj v oblasti. Mislim, da gre bolj za krepitev in dokazovanje lastne nacionalne obarvanosti in opravičevanje dolgoročnih napačnih potez, kot pa za dejansko podporo Banja Luke Beogradu – meni dr. Kovačević.