Revizija na odhodu v Haag in Ivanićevo rožljanje z besedami

Predsedujoči Predsedstva BiH Mladen Ivanić je predlog revizije sodbe BiH proti Srbiji pred Mednarodnim sodiščem pravde označil kot povzročanje krize. Za to je obtožil eno stranko. Seveda žrtve zločina genocida in številnih zločinov proti človečnosti niso bili člani kakšnih strank.

Ni zabeleženo, da so pri množičnih pobojih po Bosni in Hercegovini morilci spraševali po strankarski pripadnosti. Ljudi so obsojali na podlagi osebnih dokumentov in jih likvidirali na smrt glede na ime in priimek. Vse je že videno: Ko nekdo v Bosni in Hercegovini želi izzvati napetost in spopade, potem tudi dejstva reducira in usmerja za svoje potrebe.

To so počeli obsojeni srbski voditelji Milošević, Karadžić, Brđanin, Plavšićka, Krajišnik, ko so najbolj nedolžne malenkosti ali izjave v drugih narodih uporabljali za rožljanje z orožjem in pozive k sovraštvu in ubijanju.

Ivanić za zdaj rožlja z grožnjami, ko vprašanje sodbe o genocidu reducira na eno nacionalno politično stranko. Ključna Ivanićeva trditev je, da revizija destabilizira BiH in želi izzvati spopade. Ivanić v BiH lahko svobodno in čezmerno proizvaja politične pritiske, destabilizira, grozi in rožlja z besedami. Njega bi v vseh pravnih državah obtožili oviranja pravice. V Bosni ga ščiti politika, ki živi in traja na napetostih in grožnjah s spopadom. Toda tisto, s čimer se bo ukvarjalo Mednarodno sodišče pravde v Haagu, ne more biti povezano z notranjimi političnimi vprašanji Bosne in Hercegovine. Če obstaja napaka v postopkih v predlogu za revizijo sodbe, bo zahteva na začetku zavrnjena. Če ni zamude in kakršne koli postopkovne napake, potem Ivanić posega v pristojnosti mednarodne pravice.

Ivanić grozi s spopadi, ker se ne spoštujejo postopki, čeprav je veliko resneje grozil, ko je postavljal vojsko in kršil ustavo te države. Celo vodja Misije OVSE v BiH Jonathan Moore, čigar dolžnost je skrb za varnost v BiH in regiji, je predlog revizije sodbe zreduciral na realno vprašanje pravice za žrtve. Če bo – naj bo. Desetine svetovnih pravnikov je reklo, da obstaja prostor za revizijo sodbe, kot osnovna pravica za dosego končne pravice za žrtve.

Ivaniću moti, da se ne spoštujejo postopki in da odločitve o procesu revizije ni sprejelo Predsedstvo BiH. Že dve desetletji žrtve gledajo rušenje Bosne in Hercegovine v miru. To je dve desetletji dolgo nespoštovanje sistema, zakonov in postopkov ter popolno zanikanje državnih institucij s strani Republike Srbske.

Kolikokrat je Dodik, tudi v času Ivanićevega mandata, pozval k odcepitvi RS? Kolikokrat je izjavil, da mu je dražja Srbija od BiH, da ta država ne obstaja, na koncu da noče imeti niti potnega lista te države. Toliko ponižujočega ravnanja s svojo državo ni bilo nikjer in nikoli izrečenega. Ali se je takrat Ivaniću zdelo, da to povzroča napetosti? In da njegov entitetni šef destabilizira to državo in želi izzvati spopade? Kolikokrat bi moral Ivanić reagirati na Dodikove grozote vsaj s približnim stališčem, kot je to storil ob tem zadnjem klicu žrtev po pravici. Dvojna merila so očitno najmočnejša tradicija politike iz RS.

Po drugi strani pa Skupščina Srbije nikoli ni iskreno izrazila opravičila žrtvam, potem ko je bilo razsojeno, da je ta država kriva za nepreprečitev genocida. To je bilo storjeno površno in formalno, brez vsebine. To je bil najslabši možni odgovor na mednarodno razsojeni zločin genocida. Prvi v zgodovini Svetovnega sodišča pravde proti eni državi. Javnost v Srbiji se nikoli ni soočila z bistvom vojnega zločina, ki ga je zagrešil Miloševićev režim v Bosni in Hercegovini. Ni bilo katarze, zato tudi ni bilo iskrene sprave. Po dveh desetletjih posmehovanja sodbam mednarodnih sodišč je čas za končno odločitev.

Piše: Sead Omeragić