Republika Srpska še vedno v Vrbanjcih ne izvaja sodbe o nacionalni skupini predmetov

SARAJEVO, (Patria) - Bošnjaški otroci iz Vrbanjcev bodo sedmo leto zapored spremljali pouk v prostorih Medžlisa Islamske skupnosti v bližnji vasi Hanifići, saj izobraževalne oblasti Republike Srbske ne spoštujejo odločitev najvišjih sodišč svojega entiteta o nacionalni skupini predmetov.
Dve hčerki – ena v devetem, druga v šestem razredu – bo povratnik Nedžad Smajlović skupaj z drugimi otroki namesto v učilnice šole v Vrbanjcih blizu Kotor Varoši tudi to jesen poslal v klopi »nadomestne šole«, ki se nahaja v prostorih Medžlisa. Tam bodo zanje organizirali pouk iz nacionalne skupine predmetov, namesto učiteljev iz njihove matične šole [v Republiki Srbski] pa jim bodo predavali učitelji iz Osnovne šole »Prvi mart« iz Jelaha, po učnem načrtu in programu Zenško-dobojskega kantona [v Federaciji BiH].

Konec lanskega koledarskega leta, ko je Vrhovno sodišče Republike Srbske ugodilo tožbenemu zahtevku učencev bošnjaške narodnosti in njihovih staršev iz Vrbanjcev, ugotovilo diskriminacijo učencev, kršitev pravice do izobraževanja in neenako obravnavo glede na druge otroke v tem entitetu, so starši in otroci upali, da je pravna bitka končana, poroča BIRN BiH.

S sodbo je bilo Osnovni šoli »Sveti Sava« v Kotor Varoši, kamor spada Područna šola Vrbanjci, pa tudi entitetu Republika Srbska, naloženo, da v to šolo uvedejo in vključijo nacionalno skupino predmetov po bosanskem učnem načrtu in programu iz Zenško-dobojskega kantona. Vendar je primer spet prišel na sodišče. Namesto izvajanja sodbe sta entitet Republika Srbska in Osnovna šola »Sveti Sava« Kotor Varoš vložila pritožbo na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine.

»In vse to je zdaj postala zgodba brez konca,« pravi Smajlović.

Ne zdi se mu, kot pravi, da je »zdaj vse to v drugem, ampak v stotem planu«.

»Ne morem dovoliti, da če imam pravico do nečesa, da to nekdo zlorablja. Enako je, če bi nekdo na območju Federacije BiH želel učiti srbski ali hrvaški jezik, pa mu je to odvzeto. Če smo demokratična družba, potem moramo tako gledati, ne pa da mi nekdo nekaj vsiljuje,« navaja Smajlović in pravi, da ne ve, kako bo zaradi slabega epidemiološkega položaja zaradi širjenja koronavirusa sploh organiziran pouk drugod, še manj pa ve o programu nacionalne skupine predmetov.

Dodaja tudi, da bi ga veselilo, če bi otroci različnih narodnosti hodili skupaj v šolo, saj se sicer družijo. Vendar pa nadaljuje, da v osnovni šoli otroci niso skupaj, ampak eni pripadajo šoli v Kotor Varoši, drugi pa šoli v Jelahu, »namesto da bi se tudi tam družili in da ne bi obračali glave drug od drugega«.

Šola meni, da nima dovolj učencev

Nacionalna skupina predmetov poleg jezika in književnosti vključuje še zgodovino in geografijo oziroma naravoslovje in družbo v nižjih razredih osnovne šole ter verouk. Že pred 18 leti sta ministra za izobraževanje obeh entitetov Bosne in Hercegovine podpisala Začasni sporazum o zadovoljevanju posebnih potreb in pravic otrok beguncev. Takrat sta se dogovorila, da bodo otroci učili splošne predmete na podlagi učnega načrta in programa Republike Srbske, če se nahajajo v tem entitetu, oziroma na podlagi učnega načrta in programa po kantonih, če se nahajajo v Federaciji BiH.

Pri nacionalni skupini predmetov je staršem učencev ostalo pravico izbrati entitetni ali kantonalni učni načrt in program. Prednost naj bi bilo zaposlovanje učiteljev beguncev za poučevanje nacionalne skupine predmetov. V načrtu izvajanja Začasnega sporazuma je navedeno tudi, da so šole, v katerih je 18 ali več učencev v razredu ali minimalno število, predpisano z zakonom, ki je potrebno za mešane razrede, dolžne organizirati redni pouk za nacionalno skupino predmetov, medtem ko so šole, v katerih je manj kot 18 učencev v razredu, dolžne pouk organizirati po odločitvi pristojnega ministrstva. In še navajajo, da bo pouk nacionalne skupine predmetov organiziran v šolskih prostorih.

Prav na omenjeni Začasni sporazum se sklicujejo tudi v Osnovni šoli »Sveti Sava« v Kotor Varoši, ko odgovarjajo na vprašanje Balkanske raziskovalne mreže Bosne in Hercegovine (BIRN BiH), zakaj ni bila izvedena sodba entitetnega Vrhovnega sodišča in uvedena nacionalna skupina predmetov.

»Omenjene sodbe nismo mogli uporabiti, ker je od skupnega števila tožnikov-otrok, na katere se nanaša sodba, ostalo le 16 učencev osnovnošolske starosti, ki niso v enem razredu. Sodba omenja Začasni sporazum o zadovoljevanju potreb otrok beguncev, v katerem je natančno navedeno, da mora biti 18 učencev v razredu, da bi bili izpolnjeni pogoji za uvedbo nacionalne skupine predmetov,« je odgovorila Slađana Šubara, direktorica šole iz Kotor Varoši.

Odgovor Ministrstva za izobraževanje in kulturo Republike Srbske na vprašanje, zakaj sodba ni bila izvedena v praksi, do zaključka besedila ni prispel.

Ko se je začel dolgoletni sodni proces, je bilo v predmet vključenih 128 otrok. Vse se je začelo na Okrožnem sodišču v Kotor Varoši, nadaljevalo na Okrožnem sodišču v Banja Luki, nato na Vrhovnem sodišču Republike Srbske, nato na Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine, da bi se lansko jesen vrnilo na Vrhovno sodišče Republike Srbske. S pritožbami šole in entiteta Republika Srbska se je zgodba spet vrnila na Ustavno sodišče BiH. Za obe pritožbi je na straneh sodišča navedeno, da sta »predmeta v teku«.

Po besedah odvetnika Nedima Ademovića je »sodba Vrhovnega sodišča Republike Srbske zavezujoča, zelo jasna in natančna«.

»Morala bi biti takoj, torej do naslednjega šolskega leta, izvedena. Vrhovno sodišče Republike Srbske je dalo zelo neposredna in nedvoumna navodila javni oblasti. Vložitev pritožbe na Ustavno sodišče BiH proti tej sodbi, ne glede na to, ali je dopustna ali ne, ne odloži izvršitve sodbe Vrhovnega sodišča Republike Srbske. Zato neizvajanje sodbe Vrhovnega sodišča Republike Srbske predstavlja čisto oviranje. Po mojem mnenju bi morali tožniki iz Vrbanjcev vložiti pritožbo zaradi neizvršitve sodbe Vrhovnega sodišča Republike Srbske,« navaja Ademović.

Medtem, ne glede na pritožbe, je odvetnik Haris Kaniža, eden od pravnih zastopnikov otrok in njihovih staršev, dvakrat podal predloge Ministrstvu za izobraževanje in kulturo Republike Srbske in toženi šoli, da se postopek reši na miren in sporazumen način. Kot pravi za BIRN BiH, »do danes ni dobil uradnega odgovora«.

»Republika Srbska in OŠ »Sveti Sava« Kotor Varoš sta vložili pritožbo na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, ne glede na dejstvo, da je Vrhovno sodišče Republike Srbske svojo sodbo sprejelo prav po navodilih Ustavnega sodišča BiH, zato je mogoče sklepati, da vložitev pritožbe ne more biti razlog za neizvajanje sodbe,« poudarja Kaniža.

Komentirajoč odgovor direktorice šole o nujnosti, da mora biti v enem razredu najmanj 18 učencev, da bi se uvedla nacionalna skupina predmetov, pravi, da so »navedeno pripombo izpostavljali tudi med pravnomočno končanim postopkom«.

»In tega Vrhovno sodišče ni sprejelo, tako da je vsako njihovo nadaljnje sklicevanje na to dejstvo samovoljno in nepravilno. Pomembno je poudariti, da se v izreku sodbe Vrhovnega sodišča ne omenjajo le učenci, ki so vložili tožbo, ampak tudi drugi učenci, zato je tudi zaradi tega njihova pripomba neutemeljena,« dodaja Kaniža.

Ker sodba še ni bila izvedena, se je skupaj s kolegi iz pravne ekipe pred mesecem dni odločil Osnovnemu sodišču v Kotor Varoši podati predlog za prisilno izvršitev navedene pravnomočne sodbe v skladu z določbami Zakona o izvršilnem postopku z nalogom, da se odgovornim osebam izrečejo denarne kazni in penali, dokler sodbe v celoti ne izvedejo. Sodišče še ni odločilo.

Mehanizmi zaščite ne delujejo

Po mnenju Farisa Vehabovića, sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, ima v tem primeru »politika prednost pred pravom, sorazmerno s tem pa tudi pomanjkanje demokratičnosti«.

Spominja, da se pred Evropskim sodiščem za človekove pravice nahaja veliko število predmetov, ki se vodijo proti BiH. In vsi se, kot ugotavlja, nanašajo na neizvrševanje končnih in izvršljivih sodnih odločb.

»Obstajajo pravna sredstva, ki se lahko uporabijo tudi v takšnih primerih, od Ustavnega sodišča pa vse do Evropskega sodišča, vendar če v državi imate dobro uveljavljen sistem, ki ovira sodno oblast, potem je vse negotovo in zato je skrajni čas, da tožilstva začnejo opravljati svoje delo, kot je predpisano z zakonom, in sprožati postopke proti odgovornim,« dodaja Vehabović.

Neizvajanje sodbe vrhovnih pravosodnih organov v enem entitetu in državi Ademović meni kot »odsotnost funkcionalne pravne države«.

Pri tem nadaljuje, da se »zahteva implementacija etnonacionalizma, ki je v nasprotju s pluralnostjo, multikulturalnostjo in sekularnostjo«.

»Etnonacionalizem je kot široko prisotna matrica v BiH sredstvo za totalitarno hegemonijo etnije na eni strani ter upočasnitev ali amortizacijo procesa prebujanja državljanske zavesti pri ljudeh na drugi strani. V tem kontekstu je izobraževalni sistem še posebej dragocen za etnonacionaliste, saj se na tej matrici in ideologiji proizvajajo nove generacije,« navaja Ademović.

Celoten primer skrbno spremljajo tudi predstavniki mednarodne skupnosti. Veleposlaništvo Združenih držav Amerike (ZDA) v Bosni in Hercegovini je pozvalo Ministrstvo za izobraževanje in kulturo Republike Srbske, naj odločitev Vrhovnega sodišča Republike Srbske izvede v prihajajočem šolskem letu.

»Združene države Amerike podpirajo dostop do kakovostnega izobraževanja brez diskriminacije in prisilne asimilacije za vse učence, ne glede na njihovo etnično pripadnost, spol ali sposobnost. To je vprašanje človekovih pravic, ki smo ga poudarili tudi v našem poročilu o stanju človekovih pravic, poleg drugih vprašanj, kot so »dve šoli pod eno streho«,« se navaja v odgovoru Ureda za odnose z javnostmi Veleposlaništva ZDA, poslanem BIRN-u BiH.

Veleposlanica Kathleen Kavalec, vodja Misije OVSE v Bosni in Hercegovini, meni, da je »primer že zdavnaj lahko in bi ga moral biti rešen, celo izven sodišč«.

»Relevantni standardi človekovih pravic so povsem jasni in na njih je bilo večkrat opozorjeno. Pozivamo oblasti, naj to v prihodnje upoštevajo. Prednost politikov bi moralo biti iskanje dolgoročnih rešitev za obstoječe probleme v izobraževanju, torej razvoj inkluzivnega kakovostnega izobraževanja, ne pa nadaljnje delitve. Bosna in Hercegovina ne more postati uspešna država, če ji ne uspe zagotoviti inkluzivnega, kakovostnega izobraževanja za vse otroke, brez kakršne koli oblike diskriminacije,« navaja Kavalec.

Ne glede na to, da je vložil predlog za prisilno izvršitev, odvetnik Kaniža upa, da se bo na koncu vse rešilo na miren in sporazumen način, kot je tudi prepričan, da se bo »sodba v celoti izvedla, ker obstajajo z zakonom predvideni mehanizmi za njeno izvajanje in spoštovanje«.

»Če se bo molk druge strani nadaljeval, potem moramo navesti, da je neizvajanje pravnomočnih sodnih odločb kaznivo dejanje in bomo pripravljeni na vložitev kazenskih ovadb zoper odgovorne osebe v toženi šoli in pristojnem entitetnem ministrstvu,« napoveduje Kaniža.

Dokler bodo sodne odločbe stale v predalih, bo Osnovna šola »Prvi mart« v Jelahu tudi to jesen poučevala otroke iz obeh entitetov – za tiste, ki obiskujejo pouk v njenih prostorih, pa tudi otroke v prostorih Medžlisa Islamske skupnosti Kotor Varoš v Hanifićih, vasi vasi Vrbanjci.