Odnosi v koaliciji in volilna kampanja ustavili delo Predsedstva BiH?!

Zadnja redna seja Predsedstva BiH je bila 28. julija 2016. Po uradni spletni strani Predsedstva so se te seje prej odvijale do trikrat mesečno; zato se ne moremo vprašati, kako to, da je avgust minil brez enega samega sestanka najvišjih državnih predstavnikov.

Morda so razlogi za to v kakovosti odnosov med člani Predsedstva, katerih matične stranke so na samem vrhu državne ravni – SDA, HDZ BiH in PDP, pri čemer sta prvi dve tudi na vrhu zvezne ravni.

Bakir Izetbegović (SDA), Dragan Čović (HDZ BiH) in Mladen Ivanić (PDP) so spet postavili svojo stranko pred državo.

Konec julija je odnos med Izetbegovićem in Čovićem trpel zaradi Koordinacijskega mehanizma, dogovorjenega z Miloradom Dodikom, predsednikom RS, zato je bil pretekli mesec namenjen spravi 'jeznih partnerjev', ki so si sporočila izmenjevali le prek medijev. Očitno je, da v tem obdobju ni bilo volje ali želje po sestankih ali sejah, ki bi jih moral sklicati predsedujoči Bakir Izetbegović do izteka njegovega mandata 17. novembra.

Zato je bilo zanimivo slišati nedavni Čovićev komentar, v katerem je dejal, da bi si želel, da bi odnosi v FBiH delovali tako dobro kot tisti med člani Predsedstva BiH – ker je bila vsaka odločitev razpravljana in soglasno sprejeta. Vendar dejstvo, da avgusta ni potekala niti ena seja, lahko kaže na to, da odnosi niso tako dobri, kot so bili.

Samoumevno je, da vse to vpliva na delovanje države. Izetbegović je govoril tudi o tem kontekstu, ko je dejal, da bi bilo 'dobro' prepovedati članom Predsedstva, da so visoki strankarski funkcionarji.

- Vsi moramo storiti, kar nam nalaga Ustava, to je, da zastopamo vse državljane na način, ki v čim večji meri ne kaže naše politične, strankarske ali nacionalne pripadnosti, je dejal Izetbegović, a je morda pozabil na izjavo, ki jo je dal.

Popolna odsotnost sej v času napovedovanja referenduma v RS o 9. januarju, ko so pogovori o nadaljnji delitvi BiH postali vsakdanji pojav, vključno z oživljanjem tako imenovane Herceg-Bosne, kaže, da so Izetbegović, Čović in Ivanić pozabili, koga naj bi zastopali.

Razmere se niso izboljšale niti po sestanku koalicijskih partnerjev Izetbegovića, Čovića in Radončića (SBB) v stavbi Predsedstva. Od takrat je Čović uspel izraziti podporo Dodiku glede referenduma, kar je okrepilo njune prijateljske vezi.

V skladu s Poslovnikom lahko člani Predsedstva razglasijo odločitev, ki škoduje vitalnemu interesu entitete na ozemlju, kjer so izvoljeni, in lahko sprožijo upravni spor pred Ustavnim sodiščem BiH. Izetbegović je izkoristil to pravico in zahteval, da Ustavno sodišče reši ustavni in pravni spor z RS v zvezi z referendumom.

Hkrati je Čović obiskoval sosednje države in svojo turnejo končal v Beogradu pri Vučiću. Nekoliko prej istega dne so imeli Dodik, Željka Cvijanović, Mladen Bosić in Ivanić posvetovanja s Tomislavom Nikolićem in Vučićem o referendumu v RS. Tistega dne sta bila 2 od 3 članov najvišjih državnih organov, ki bi morali zastopati vse državljane BiH, v Srbiji.

Po sestanku je Ivanić dejal:

- Ohraniti moramo svoje dostojanstvo in si prizadevamo vrniti se k politiki kompromisa, vendar to zahteva več kot le Srbe. To morajo razumeti vsi, zlasti Bošnjaki, da nehajo oporekati stvarem, ki so nam tako pomembne, in da razumejo, da so časi arogance za nami.

Ko je utemeljeval svoj obisk v Beogradu, je Čović dejal, da je sestanek prevladalo vprašanje referenduma v RS.

- Zavedal sem se, da bodo različni komentarji na moj obisk v Beogradu, vendar je bil to edini način za stabilizacijo notranjih odnosov v BiH in soseščini, je dejal Čović. Ena od tem njegovih pogovorov z Vučićem so bili napeti odnosi med Hrvaško in Srbijo.

Naslednji dan, 2. septembra, se je v BiH začela še ena volilna kampanja, ki se je zdela že zdavnaj začeta.

Po obiskih v regiji (in še dlje) politični voditelji zdaj obiskujejo bosansko-hercegovska mesta, občine, vasi in skupnosti ter dajejo obljube, v katere sami ne verjamejo. 3. oktobra bodo državljani BiH pozabljeni.