Konferenca rektorjev BiH: S Slovenijo in Hrvaško rešiti problem priznavanja diplom, BiH mora postati polnopravna članica ENQA-e

(Patria) - Konferenca rektorjev Bosne in Hercegovine je v Banjaluki izvedla tematsko seja, posvečeno problemu priznavanja in vrednotenja diplom, pridobljenih na univerzah v Bosni in Hercegovini v državah regije, natančneje v Sloveniji in na Hrvaškem.

Rektorji vseh javnih univerz v Bosni in Hercegovini ter predstavniki izobraževalnih oblasti Federacije BiH in vseh desetih kantonov, Republike Srbske in Brčko distrikta so se zbrali, da bi razpravljali o problemu nepriznavanja diplom, pridobljenih v Bosni in Hercegovini, v regiji. Namreč, konec lanskega leta so v Sloveniji in na Hrvaškem postavili vprašanje vrednotenja diplom, pridobljenih v Bosni in Hercegovini. Hrvaške pristojne institucije so Univerzo v Mostarju izpostavile kot edino univerzo, ki ni sporna, kar je povzročilo zaskrbljenost. Direktor Agencije za razvoj visokega šolstva in zagotavljanje kakovosti Bosne in Hercegovine Enes Hašić je dejal, da je treba problem reševati v neposrednih pogovorih z Republiko Hrvaško.

"Že imamo nekaj pogovorov tudi z Agencijo. Mislim, da je treba ta del problema reševati, saj je v skupnem interesu in da bo do rešitve tega problema prišlo. To je eno vprašanje, po drugi strani pa moramo tudi mi delati na tistih vprašanjih, na katera nas opozarjajo, predvsem, da dosežemo polnopravno članstvo v ENKA-i, drugo, da izboljšamo naš izobraževalni prostor, ki ima svoje pomanjkljivosti, saj je razcepljen na 12 izobraževalnih oblasti. Ni problem v tej razcepljenosti, ampak ni usklajen."

Rektor Univerze v Banjaluki Radoslav Ganjanin je pojasnil, da ne gre dobesedno za nepriznavanje same diplome, temveč za mnenje z rezervo, ki pa vseeno ne preprečuje našim študentom, da nadaljujejo naslednji cikel študija v tujini ali da iščejo zaposlitev:

„Ne moremo reči, da diplome, pridobljene na univerzah v BiH, niso priznane. Agencija za znanost in visoko šolstvo Republike Hrvaške in vsekakor slovenska agencija izdajajo mnenje z rezervo, če tako rečemo, oziroma ustrezna mnenja, ki delodajalcev ne zavezujejo. Želim povedati, da so diplome, pridobljene na univerzah v BiH, absolutno relevantne in na podlagi teh diplom lahko naši študenti, ki so zaključili ustrezen nivo izobrazbe, ustrezno konkurirajo na trgu dela tako Hrvaške kot Slovenije in Evropske unije," pravi Ganjanin. 

Kljub temu se postavlja vprašanje, ali je tudi to področje politizirano. Minister za izobraževanje v Vladi Herceško-neretvanskega kantona Rašid Hadžović je dejal, da kot resorjni minister ni bil obveščen o načinu, na katerega je Agencija za znanost Hrvaške izvedla akreditacijo Univerze v Mostarju:

„To je kot nek normalen proces. To bom poudaril in opozoril na problem vstopa ene države v drugo državo, brez kakršnih koli sporazumov, za katere že imamo nekakšne informacije."

Direktor Centra za informiranje in priznavanje dokumentov na področju visokega šolstva Damir Ljubić meni, da politika, čeprav je povsod prisotna, v tem konkretnem primeru ni vzrok problema:

„Zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu je kontinuiran proces. V prihodnjem obdobju moramo sprejeti aktivnosti, da se ta maksimalno okrepi, in mislim, da je to bistvo našega problema, ki je rezultat teh problemov, ki jih imamo tako z Republiko Hrvaško kot z Republiko Slovenijo."

S tem stališčem se strinjajo tudi drugi udeleženci sestanka. Vsem agencijam, zadolženim za izboljšanje visokega šolstva, je bil poslan poziv k okrepitvi sodelovanja, prav tako pa apel k spoštovanju vseh normativov in standardov na tem področju.