Napisala: Amra Vrabac
Načrt rekonstrukcije Vlade Kantona Sarajevo poteka v popolni tajnosti, današnji javni nagovor ministra za komunalno gospodarstvo, infrastrukturo, prostorsko urejanje, gradnjo in varstvo okolja Almira Bečarevića pa je razkril podrobnosti, ki jih širša javnost ni poznala.
Namreč, iz aktualne Vlade Kantona Sarajevo je načrt izključiti Stranko za BiH, ki ima dva ministra. Poleg Bečarevića je to tudi minister za finance Emir Dedović. Njihove štiri roke v Skupščini Kantona Sarajevo bi zamenjale tri roke Damirja Marjanovića, Redže Lemezana, ki je zapustil Našo stranko, in Admele Hodžić, ki je zapustila Stranko za BiH.
Glede na to, da je že znano dejstvo, da je Marjanović za podporo prejšnji vladi dobil pravico, da postavi direktorja Sarajevogasa, kar je tudi storil in javno priznal, da je Edis Baković njegov prijatelj, so se zdaj razmere spremenile.
V neuradno doseženem dogovoru, katerega uresničevanje se je očitno začelo s spremembami v upravi Sarajevogasa, je samostojni poslanec Redžo Lemezan dobil na razpolago direktorsko mesto. Vendar pa o teh spremembah Vlada Kantona Sarajevo ni bila obveščena, niti ni bila zahtevana privolitev za spremembo direktorja in imenovanje vršilca dolžnosti. Baković je odstopil, imenovan pa je bil nov vršilec dolžnosti direktorja Hase Tirić. Tirić je bil pred tem direktor terapevtske skupnosti Kampus, še ene kantonalne institucije.
Po drugi strani pa se Marjanoviću v javnem pismu Bečarevića, ki je hkrati tudi prijava Uradu za boj proti korupciji, očita, da je v to podjetje »diktiral imena tistih, ki bodo zaposleni«. Eno od teh imen je Tarik Kapetanović, ki je bil sprejet na zadnjem razpisu v Sarajevogasu. Kapetanović je član gibanja Za nove generacije, pred sprejemom na razpis pa je bil angažiran na podlagi pogodbe o delu v Sarajevogasu.
Po istem dogovoru strank trojke (NIP, SDP, Naša stranka) in teh treh poslancev, resor visokega šolstva pripada ZNG oziroma novega ministra naj bi predlagal Marjanović. In to ne bi bil prvič, saj je bil njegov predlog tudi prejšnja ministrica Melika Husić-Mehmedović, ki je odstopila po tem, ko je bil osnutek Zakona o visokem šolstvu Kantona Sarajevo poslan v postopek julija 2021.
To pomeni, da bi Naša stranka imela en resor manj, pravico predlaganja novega ministra za finance pa je dobila Admela Hodžić. Hodžić je najprej zapustila SDA, zdaj pa še SBiH. Po novi prerazporeditvi bi NIP predlagal ministra namesto Bečarevića, enega najpomembnejših resorjev v Vladi Kantona Sarajevo.
Po odločbah, ki jih je sprejel visoki predstavnik Christian Schmidt 27. aprila, sta bila dopolnjena Kazenski zakonik Republike Srbske, Kazenski zakonik Federacije BiH in Kazenski zakonik BiH, s katerima je predpisano sankcioniranje politične korupcije. Ali v tem primeru obstajajo elementi politične korupcije in zlorabe javnih sredstev oziroma javnih podjetij, ki se financirajo večinoma iz Proračuna Kantona Sarajevo, čigar ustanovitelj ali večinski lastnik je Kanton Sarajevo, je vprašanje za pristojne pravosodne institucije.
Schmidt je ob obrazložitvi sprejema sprememb omenil, da je v sporočilu PIC-a iz decembra 2022. opozorjeno na sistemsko politično korupcijo, ob obžalovanju, da nepotizem in korupcija ostajata temeljni kamen spotike, kar povzroča ogromno škodo gospodarstvu, vsakdanjemu življenju državljanov in politični klimi.
Kot dodatni razlog je navedel tudi vsebino Poročila Evropske komisije o Bosni in Hercegovini iz leta 2022, po katerem je stanje v Bosni in Hercegovini opisano kot široko razširjena korupcija in politična ujetost, ki neposredno vplivata na vsakdanje življenje državljanov, ter nadalje poudarja, da sta »kazenskopravna politika in zakonodajni okvir po vsej državi v glavnem neučinkovita in neprimerna v boju proti korupciji«;
V spremembe Kazenskega zakonika Federacije BiH je bil dodan nov člen:
Podkupovanje na volitvah in v službi, ki se financira iz javnih sredstev
(1) Kdor neposredno ali posredno zahteva, zahteva ali sprejme denar ali kateri koli finančni instrument ali drugo vrednost ali drugo materialno ali nematerialno korist ali prednost ali storitev ali kakršno koli spodbudo zase ali za drugega, vključno s pravno osebo, ali ponudbo ali obljubo takšne koristi ali prednosti ali spodbude zase ali za drugega, vključno s pravno osebo, da bi storil nekaj, česar sicer ne bi smel storiti ali opustil storiti nekaj, kar bi sicer bil dolžan storiti pri opravljanju uradne dolžnosti ali prihodnje uradne dolžnosti, v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, ali kdo posreduje pri takšnem pasivnem podkupovanju,
se kaznuje z zaporom od ene do deset let in denarno kaznijo.
(2) Kdor neposredno ali posredno zahteva, zahteva ali sprejme denar ali kateri koli finančni instrument ali drugo vrednost ali drugo materialno ali nematerialno korist ali prednost ali storitev ali kakršno koli spodbudo zase ali za drugega, vključno s pravno osebo, ali ponudbo ali obljubo takšne koristi ali prednosti ali spodbude zase ali za drugega, vključno s pravno osebo, da bi storil nekaj, kar bi sicer bil dolžan storiti ali opustil storiti nekaj, kar sicer ne bi smel storiti pri opravljanju uradne dolžnosti ali prihodnje uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, ali kdo posreduje pri takšnem pasivnem podkupovanju,
se kaznuje z zaporom od šest mesecev do pet let in denarno kaznijo.
(3) Kdor neposredno ali posredno ponudi, obljubi ali da denar ali kateri koli finančni instrument ali drugo vrednost ali drugo materialno ali nematerialno korist ali prednost ali storitev ali kakršno koli spodbudo, neki osebi, in za to osebo ali za drugega, vključno s pravno osebo, ki lahko izkoristi uradno dolžnost ali prihodnjo uradno dolžnost v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, da stori nekaj, česar sicer ne bi smela storiti ali opusti storiti nekaj, kar bi sicer bila dolžna storiti, ali kdo posreduje pri takšnem aktivnem podkupovanju,
se kaznuje z zaporom od šest mesecev do pet let in denarno kaznijo.
(4) Kdor neposredno ali posredno ponudi, obljubi ali da denar ali kateri koli finančni instrument ali drugo vrednost ali drugo materialno ali nematerialno korist ali prednost ali storitev ali kakršno koli spodbudo, neki osebi, in za to osebo ali drugega, vključno s pravno osebo, ki lahko izkoristi uradno dolžnost ali prihodnjo uradno dolžnost v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, da stori nekaj, kar bi sicer bila dolžna storiti ali da opusti storiti nekaj, kar sicer ne bi smela storiti, ali kdo posreduje pri takšnem aktivnem podkupovanju,
se kaznuje z zaporom do tri leta in denarno kaznijo.
(5) Kdor pri opravljanju uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, stori nekaj, česar sicer ne bi smel storiti ali opusti storiti nekaj, kar bi sicer bil dolžan storiti, kadar ne bi bilo denarja ali finančnega instrumenta ali druge vrednosti ali druge materialne ali nematerialne koristi ali prednosti ali storitve ali kakršne koli spodbude zase ali za drugega, vključno s pravno osebo, ne glede na to, kdaj je takšna neprimerna spodbuda prejeta ali obljubljena,
se kaznuje z zaporom od ene do deset let in denarno kaznijo.
(6) Kazniva dejanja iz tega člena obstajajo ne glede na to, ali so storilec iz odstavka (1), (2) in (5) tega člena ali oseba, ki jo je storilec iz odstavka (3) in (4) tega člena poskušal spodbuditi, izpolnjevali pogoje za delovanje, zaradi tega, ker niso prevzeli dolžnosti ali niso bili pristojni ali iz katerega koli drugega razloga.
(7) Za kazniva dejanja iz odstavka (1) do (5) se izreče varnostni ukrep prepovedi opravljanja dolžnosti iz odstavka (1) do (5) tega člena.
(8) Denar ali drug finančni instrument ali druga vrednost ali korist ali druga spodbuda iz odstavka (1) do (5) se odvzame.
(9) Premoženjska korist, prihodek, dobiček ali druga korist, ki izhaja iz premoženjske koristi, pridobljene s storitvijo kaznivih dejanj iz odstavka (1) do (5), in kakršna koli druga korist, ki izhaja iz vrednosti ali koristi ali prednosti ali storitve ali druge spodbude iz odstavka (1) do (5) tega člena, se odvzame.
(10) V skladu s členoma 113. in 114. tega zakona, obsodbe za kazniva dejanja iz odstavka (1) do (5) tega člena imajo za pravno posledico obsodbe:
a) prenehanje uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, in prenehanje takšne zaposlitve;
b) odvzem odlikovanj;
c) prepoved opravljanja uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, v trajanju pet let od dneva izrečene, oproščene ali zastarane kazni; in
d) prepoved pridobivanja uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev na ravni Federacije, v trajanju pet let od dneva izrečene, oproščene ali zastarane kazni.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
