Reisul-ulema obeležuje 30. obletnico muftijstva v Bihaću: Sledi faza duhovne in moralne prenove ter kulturne izgradnje

(Patria) - Reisul-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein-ef. Kavazović je sinoči v Bihaću izjavil, da so Bošnjaki s ponovno aktivacijo in ustanovitvijo institucij v pristojnosti Islamske skupnosti pokazali, da verjamejo v svoje moči, lastno prihodnost in prihodnost svoje države.

Ob obračanju na slovesnosti obeleževanja 30. obletnice muftijstva v Bihaću, ki je potekala v dvorani stavbe, ki je bila v zadnjih treh letih celovito obnovljena, je reisul-ulema spomnil na vojno leto 1993, ki ga je ocenil kot eno najtežjih v celotni zgodovini Bošnjakov.

„To je bilo leto, ko je bil pritisk agresorja na nas največji, napadi najhujši in ko se je nekaterim zdelo, da upanja ni več, ko so nekateri ljudje paničarili in govorili: 'Konec je! Tem silam se ne moremo upreti'. Toda poglejte, kakšen je bil naš kolektivni odgovor: poleg zagotavljanja nujnega oboroženega odpora agresorjem, mobilizacije razpoložljivih potencialov in izjemne hrabrosti, ki smo jo kazali v boju, smo prav v tem letu začeli obnavljati delo nekaterih svojih prej ugaslih institucij in ustanavljati nove institucije in ustanove. Tukaj mislim na verske in kulturne institucije, ki so v pristojnosti Islamske skupnosti. V tem letu smo obeležili celo vrsto obletnic teh institucij, kar vam, domnevam, ni ušlo. V tem letu smo ustanovili tudi to bihaćko muftijstvo, katerega 30. obletnico pravkar obeležujemo,“ je dejal reisul-ulema.

Meni, da so Bošnjaki s ponovno aktivacijo in ustanovitvijo omenjenih institucij pokazali, da verjamemo v svoje moči in v prihodnost svoje države, ter pokazali, da poznajo pot, ki vodi k vzponu in doseganju duhovnih in materialnih dobrin, ki vodi k sreči in življenju podarja slast in globlji smisel.

„To je, bratje in sestre, pot k končnim ciljem, pot razsvetljenstva, morale in visokih kulturnih vrednot, ter pot urejenosti in institucionalnega delovanja. Kajti posamezniki pridejo in gredo, institucije pa ostanejo in nadaljujejo svojo vlogo. Nismo torej klonili duhom v teh težkih časih in se predali, nismo padli v obup, temveč smo se borili, in naša kolektivna energija je bila osredotočena in posvečena enemu cilju,“ je sporočil reisul-ulema Kavazović.

Ob tej priložnosti je spomnil tudi na primer iz bitke pri rovih (Hendek), ko je prerok, naj bo mir z njim, v situaciji, ko so bili muslimani soočeni z eksistencialno grožnjo in možnostjo popolnega uničenja skupnosti, v ljudeh vzbudil zagon in vero v lastne moči ter napovedal velike zmage, ki so, resnično, sledile.

„Podobno izkušnjo smo doživeli tudi mi tukaj v Bosni. V dramatičnih trenutkih smo sprejemali odločitve – pravilne odločitve z daljnosežnimi učinki – o materialni in duhovni izgradnji. In izgradnja je resnično sledila. Ponovno smo postavili porušene mošeje in zgradili nove, obnovili infrastrukturo, zagotovili ugodne pogoje za delovanje in ustvarili predpostavke za velike rezultate. Odprli smo petnajst vrtcev, več šol in fakultet, inštitutov, centrov in knjižnic, ustanovili muzeje, izdelali kakovostne učne programe, zagnali radio in televizijo ter se povezali v enoten sistem. Storili smo torej tisto, kar smo morali storiti. Ta urejenost že daje rezultate. Prave rezultate pa pričakujemo v prihodnjem obdobju,“ je dejal reisul-ulema.

Sporočil je, da sedaj sledi druga faza, faza duhovne in moralne prenove ter kulturne izgradnje.

„Ta bo zahtevala veliko več energije in spretnosti, več takta in potrpežljivosti, še posebej glede na prisotnost velikega števila različnih negativnih vplivov, katerim smo izpostavljeni. Dejstvo, da se tudi naši ljudje, zdi se nam, nič manj kot drugi, nahajajo med preprodajalci drog, v prostituciji, kockanju, korupciji, oderuštvu, kriminalu in med morilci, doživljamo tudi kot svoj neuspeh. Ali smo se potrudili, kolikor smo mogli, da bi dosegli te ljudi in jih vzgojili? Ali smo jim govorili o tem, da sledbenik velikega preroka Mohameda, naj bo mir z njim, ne bi smel biti v takšni družbi, se ukvarjati s takšnimi posli, da mu tam ni mesto? Ali smo jih povabili, naj se vrnejo na Pravo pot?“, je vprašal reisul-ulema.

Ob tej priložnosti je izpostavil tudi zaskrbljenost nad trenutnim stanjem civilizacije, ki se, kot je ocenil, vrtoglavo spušča.

„Brutalna in nebrzdana sila v Gazi, ki ji je dovoljeno kršiti vsa pravila mednarodnega prava: uničevati bolnišnice, šole in bogoslužne prostore, ljudem odrekati energetske vire, elektriko in vodo, hrano in medicinske pripomočke ter klati otroke, ženske in starce, metati bombe na begunce – vse to javno, zelo oholo in pred kamerami – pošilja zloveščo sporočilo. Mislim, da človeštvo vstopa v mračno obdobje, da nastajajo težki časi, ki od nas zahtevajo resno delo in skrajno odgovorno opravljanje nalog. Do tega, bratje in sestre, ne moremo ostati ravnodušni. Moramo skrbeti zase in za svoje ljudi,“ je dejal reisul-ulema.

Navedel je, da Islamska skupnost, hvala Bogu, razpolaga z dobrimi, kakovostnimi kadri, ter jim bo v prihodnjem obdobju posvetila več pozornosti.

„Posebno pozornost bomo, če bo Bog dal, posvetili imamom kot glavnim nosilcem naših dejavnosti. Prizadevali si bomo, da jih razbremenimo obveznosti, ki jih lahko opravlja tudi nekdo drug, da bi se oni lahko bolj posvetili in bili učinkovitejši pri izobraževanju in oživljanju moralne razsežnosti pri človeku, ter izgradnji vernikov, ki bodo živeli in delali v skladu z avtentičnimi moralnimi načeli, izhajajočimi iz samega korena Bivanja. Če nam bo to uspelo, in upamo, da bo, vsaj v večjem delu – bo naš uspeh popoln, v nasprotnem primeru bomo ostali na ravni sredstev in se sami vse bolj soočali s posledicami vse večje oddaljenosti človeka od Boga, in s tem od Njegove milosti in podpore,“ je dejal reisul-ulema.

Na koncu je vsem prisotnim, med katerimi so bili tudi predstavniki družbeno-političnega življenja iz Bosanske krajine, čestital za 30. obletnico muftijstva v Bihaću.

„Prosim Boga, da mu podeli dolgo življenje in da blagoslovi trud in napore njegovih zaposlenih,“ je dejal reisul-ulema Kavazović.