Reisu-l-ulema Kavazović v intervjuju za Patrijo: Potrebujemo moderno, liberalno in državljansko BiH

Napisal Armin Aljović

---

Ne samo v predvolilnem času, politična previranja v Bosni in Hercegovini so se nadaljevala tudi po 7. oktobru. Reisu-l-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein ef. Kavazović v intervjuju za agencijo Patria pravi, da se verske skupnosti ne smejo vmešavati v dnevno politiko, vendar je hkrati nerealno pričakovati, da bodo ignorirale dogajanje v družbi, še posebej, ker jih zanima vsakdanje življenje državljanov.

Reis Kavazović pojasnjuje, da Islamska skupnost želi napredno Bosno in Hercegovino, v kateri mora prevladovati modra, evropska barva. Glede tega ni dvoma.

Pričamo protestom državljanov zaradi nerazjasnjene smrti dveh mladeničev, Dženana Memića v Sarajevu in Davida Dragičevića v Banja Luki. Ne vemo, kako sta ta mladeniča umrla, vendar obupani starši obtožujejo oblast za prikrivanje zločina. Ali lahko sploh gradimo družbo, če ljudem ni zagotovljena pravica do življenja, ali vsaj do resnice kot pravice? 

- Zločin umora je najtežji greh. V Bosni in Hercegovini je bilo ubitih dvesto tisoč nedolžnih ljudi, žensk in otrok. Ubijali so otroke po mestih in vaseh. Za umorjenimi danes jočemo in žalujemo, zelo pogosto pa tudi iščemo, morilci pa se bodisi skrivajo bodisi prosto hodijo pred našimi očmi. Zato je naša družba polna grešnih ljudi in zato imajo morilci priložnost odločati o naših življenjih.

Eno od Božjih imen je Pravični (Al-Adl). Vzvišeni Alah se je prisegel, da bo konec zločincev strašnejši od zločina, ki so ga zagrešili. To je pravica, ki bo zagotovo prišla in jo čakamo. Izguba otroka, ki je bil nedolžno umorjen, je bolečina, ki jo lahko razumejo le starši, in ne bodo dosegli miru, dokler morilci ne bodo kaznovani. Občutek krivice to bolečino le še povečuje. Prosim Boga, da njuna žrtev in solze, ki so bile prelite, vsaj nekoliko odkupijo grehe in prebudijo vero v ljudeh, ki je izgubljena. Dolga je pot pred nami do luči. Le malo jih je prižgalo sveče ali svetilke.

Od splošnih volitev v BiH je minilo tri mesece. Še vedno je nemogoče oblikovati oblast v Federaciji in na državni ravni. Politično polje v BiH je razdeljeno med nacionalne stranke na eni strani in državljanske stranke na drugi. Prve se bojijo, da bi državljanska BiH ogrozila kolektivne pravice narodov. Slednje pa obtožujejo nacionalne stranke, da razgrajujejo bh. družbo, ki je stoletja znana po multietničnosti. Kako gledate na prihodnost Bosne in Hercegovine?

- Ni vloga verskih skupnosti, da se vmešavajo v dnevno politiko, in delamo vse, da bi Islamsko skupnost ohranili pred politizacijo. Kljub temu ne moremo in ne smemo ravnati, kot da se nas ne tiče to, kar se dogaja v državi. Zelo nas zanima vsakdanje življenje državljanov, saj so med njimi tudi člani in pripadniki Islamske skupnosti. Zanimamo se tudi za ohranitev in izboljšanje države, saj je to edini okvir, v katerem je mogoče uresničiti vse državljanske in druge pravice.

Pogosto v javnem diskurzu lahko slišimo, kako nekateri politiki trdijo, da če nekaj njihovih političnih želja ne bo izpolnjeno, »ne bo Bosne in Hercegovine«. To doživljamo kot zlonamerne izjave, katerih cilj je relativizirati in postaviti pod vprašaj državnost Bosne in Hercegovine.

Bosna in Hercegovina kot država in zavedanje o njeni državnosti večine njenih državljanov sta preživela že večja in nevarnejša osporavanja. Preživela bo, in to ne zato, ker si to želijo določeni mednarodni dejavniki. Trajala bo, ker jo večina njenih državljanov doživlja kot edino domovino. Bolj me skrbi, kakšna bo, kako urejena in koliko privlačna za prihodnje generacije. Potrebujemo moderno, liberalno in državljansko državo. Potrebujemo evropsko urejeno državo in v njej bosanskohercegovsko pestrost. Barva, ki bo prevladovala, mora biti modra, evropska. Mi v Islamski skupnosti glede tega nimamo dvomov.

Obstaja veliko primerov večetničnih držav, od Evrope do Združenih držav Amerike. V teh državah je na prvem mestu državnost – nacija, nato pa vse druge določnice; verske, etnične... Ali je mogoče biti enako dober vernik in srčen Bosanec in Hercegovec? Ali to izključuje eno drugo?

- Ljubezen do domovine je del imana (islamskega verovanja). Ne samo, da je mogoče biti musliman in dober državljan države, v kateri živiš, in patriot, ampak je to obveznost. Obveznost vernika je, da skrbi za splošno dobro. Jaz sem prepričan v versko identiteto Bošnjakov. Naš narod ni uspelo od verstva odvrniti niti bolj agresivno usmerjeni projekti. Niti petdeset let sistematične ateizacije, niti sistematično prepričevanje, da se z drugimi lahko živi v miru le, če se odrečeš lastni identiteti, tega ni uspelo doseči. In te nove izzive našemu islamskemu identitetu bomo, z Božjo voljo, premagali.

Vendar menim, da moramo še veliko storiti na krepitvi našega nacionalnega identitete in pri izgradnji modernega naroda. Narod ni država, narod je kultura, ki v sebi nosi: sosedstvo, glasbo, pesem, kolo, književnost, delovno etiko, vero itd. Tisto, kar vernik ne more in ne bi smel biti, je nacionalist v negativnem pomenu te besede.

Ključni problem BiH je odhod mladih v Evropsko unijo. Vemo, čigava je odgovornost, vendar kako prisiliti oblast k nujnim gospodarskim in družbenim reformam, da bi se ta tragični eksodus ustavil? Kaj lahko v tem smislu stori Islamska skupnost BiH?

- Z zaskrbljenostjo gledamo na odhod mladih iz te države, še posebej tistih najbolje izobraženih. Islamska skupnost na to že vrsto let opozarja. Svet muftijev je že zdavnaj opravil lastne analize, ki so nam pokazale ta trend, in že takrat smo pozvali pristojne, naj to vprašanje postavijo kot prednostno nalogo svojih dejavnosti, ne pa dodatnih delitev in nadaljevanja konfliktov.

Treba bi bilo videti, kako so enak problem reševali drugi. Vemo, da je treba več vlagati v vasi, izkoreniniti korupcijo, pomagati materinstvu ... Prav tako nam stroka pove, da so države, ki so se soočale z enakim izzivom, na primer Izrael ali Irska, opuščale konvencionalni koncept državljanstva, še posebej tistega, ki temelji izključno na rezidentnosti. Žalostno je, da smo med popisom in po njem videli ne samo, da se ne gre v smeri dajanja pravic ljudem, ki imajo korenine v tej državi in jo doživljajo kot svojo domovino, ampak smo videli, kako nezrele in z nacionalizmom obremenjene politike odganjajo ljudi od državljanstva in zmanjšujejo njihovo število.

Vendar je na državnih oblasteh, da nam ponudijo rešitev ali vsaj pokažejo, da jim je mar. Islamska skupnost s svoje strani stori, kolikor zmore, še posebej, da bi pomagala tistim ljudem, ki živijo na območjih, s katerih so bili izgnani. Trudimo se tudi, da bi bili ob naši diaspore in da bi tudi tiste, ki odidejo iz domovine, povezali z njo in z njihovimi koreninami.

Dodik in Čović gradita svojo politično eksistenco na zastraševanju svojih volivcev pred Bošnjaki. To je mogoče brati vsak dan v medijih. Na drugi strani je nemški minister za notranje zadeve Thomas de Maiziere med srečanjem z vami sredi leta 2017 v Berlinu govoril o bosanskih muslimanih v izjemno pozitivnem kontekstu. Takšna sporočila prihajajo iz mnogih evropskih držav. Komu bo svet verjel?

- Ni dobro, da se odnosi tukaj ali kjerkoli drugje gradijo na strahu, nezaupanju in sovraštvu. To nikoli nikomur ni in ne bo prineslo dobrega. Upam, da bodo to spoznali tudi tukajšnji politiki.

Ponosni smo na našo diasporo in kjerkoli potujemo ali se srečujemo z veleposlaniki številnih, še posebej evropskih, držav, nam z veseljem izpostavljajo prispevek naših ljudi. To znajo ceniti. Teh dni smo imenovali muftija za evropske države. Mufti Osman ef. Kozlić bo glavni imam za Nemčijo in mufti za države Zahodne Evrope, in njegova naloga bo pokazati našo zavezanost, da naše ljudi tam še bolje povežemo, pa tudi, da bomo še boljši partnerji državam, v katerih člani naše skupnosti živijo in delajo ali so njihovi državljani.

Bh. entiteta Republika Srpska je skoraj etnično čista od Bošnjakov in Hrvatov. V Federaciji imajo Hrvati možnost uživati pravice Evropske unije preko dvojnih državljanstev BiH in Republike Hrvaške. Kakšne pravice danes uživajo Bošnjaki v Bosni in Hercegovini?

- Mislim, da ne bi bilo dobro za prihodnost Balkana, da se Bošnjaki začnejo počutiti, kot da jih potiskajo v nekakšen rezervat na obrobju Evrope, kjer ne odločajo o sebi in o svoji prihodnosti. Še posebej to ne bi bilo dobro po vsem, čemur smo bili izpostavljeni, mi in država Bosna in Hercegovina v devetdesetih. Mislim, da bi se tisti, ki vodijo takšno politiko, morali resno zamisliti nad možnimi posledicami svojih dejanj. Poleg tega, da smo številčno v prednosti, če je to kakšna prednost, smo v najbolj delikatnem položaju. Temu narodu grozijo skoraj vsak dan. Proglašajo nas za Turke, da bi obudili politične koncepte iz 19. stoletja; kažejo na naše muslimanske korenine, da bi nas predstavili kot grožnjo Evropi in da bi proti nam mobilizirali skrajno desnico in ekstremiste; obtožujejo nas zarot proti drugim, proti nam pa vodijo posebno vojno ... Ko na odprte grožnje rečemo, da se bomo branili pred agresijo, nas obtožujejo, da smo militantni. Želimo, da vsi državljani Bosne in Hercegovine postanejo tudi državljani Evropske unije. Veseli nas, da so nekateri naši sosedje to dosegli zaradi svojega narodnega imena. Vendar ni dobro, da je eno ime za Evropo dobro, drugo pa ne.