Reis Kavazović: Obnova Aladže je ponovno rojstvo doma pobožnih

Obnova Aladže je lahko duhovna inicijacija, enako zahtevna za kristjane in muslimane, temeljni kamen za obnovo vere in duhovne prenove ali rdeča krpa za neverne, neumne in bednike, je danes v Foči sporočil reis-ul-ulema Islamske skupnosti v BiH Husein ef. Kavazović ob polaganju temeljnega kamna za obnovo Aladža džamije, poroča bosansko-hercegovinska tiskovna agencija Patria (NAP).

Danes je po opravljeni džuma-namazu položen temeljni kamen, džuma-namaz pa je vodil in hutbo imel reis-ul-ulema.

Med številnimi prisotnimi na slovesnosti je bil tudi generalni direktor Generalne direkcije vakufov Republike Turčije Adnan Ertem ter direktor Vakufske direkcije IZ BiH Senaid Zajimović.

Direkcija vakufov Republike Turčije je tudi investitor projekta. Sporazum med Vakufsko direkcijo Islamske skupnosti in Generalno direkcijo vakufov Republike Turčije je omogočil ponovno izgradnjo Aladža džamije. Izvajalec del bo ugledno podjetje „Sama Inşaat“ iz Burse.

Reis Kavazović je sporočil, da je to za Fočo in našo domovino Bosno in Hercegovino poseben mubarek dan.

- Pred več kot dvajsetimi leti je na tem mestu, kjer danes opravljamo džuma-namaz, stala Šarena (Aladža) džamija. Ta veličastna Božja hiša je bila zgrajena z roko in spretnostjo Hasana Nazira, da bi bila dom pobožnih ljudi, ki se v molitvi predajajo Stvarniku. Danes, bratje in sestre, ponovno začenjamo pripoved o njej, vgrajujemo prve opeke za ponovno rojstvo doma pobožnih – je dejal ef. Kavazović.

Dejal je, da Aladža nikoli ni bila le zgradba, kup kamna, kovine in malte. To je bila le njena vidna zunanjost, ki so se je barbarsko lahko dotaknili in uničili s svojimi umazanimi rokami in še bolj umazanimi nameni.

- Aladža je bila vedno duh tega lepega mesta, lepota, ki si jo predstavljamo, ki jo nosimo kot spomin in ki se vedno znova obnavlja. Zlo in greh nikoli nista bila z ničemer upravičena. Pozivati k sovraštvu in maščevanju v imenu vere je od nekdaj pomenilo delati zlo v njenem imenu, odpadništvo od Božje besede in služenje hudiču. Muslimani in pravoslavci lahko živijo skupaj, saj so tako živeli stoletja. Potrebujemo se medsebojno, tako v vsakdanjih malih opravilih, kot v težkih življenjskih okoliščinah, kot so poplave, ki nas prizadenejo – je poudaril, povzema NAP.