Reis Kavazović: Ni kompromisa glede lastne identitete

V bajramskem pogovoru za Preporod reis-ul-ulema Husein ef. Kavazović govori o tem, kakšen je občutek biti reis-ul-ulema med Bošnjaki, o reformah v organizacijski strukturi IZ, odnosu do medžlisov in diaspore, vlogi medijev IZ, diskriminaciji bošnjaških povratnikov, posledicah sektaričnega nasilja na Bližnjem vzhodu in drugih aktualnih dogodkih, poroča novinarska agencija Patria.

Spoštovani reis-ul-ulema, hvala Vam za ta pogovor in čas, ki ste ga namenili Preporodu ob njegovi 45. obletnici. Kakšen je občutek biti reis-ul-ulema med Bošnjaki?

Reis-ul-ulema: Najprej Vam, uredništvu in bralcem čestitam ob 45. obletnici izhajanja Preporoda. Menim, da je to pomembna obletnica, in prepričan sem, da jo muslimani na naših območjih doživljajo kot svojo najdražjo. Mislim, da ni treba posebej poudarjati te bližine, ki jo ima naš človek s Preporodom. Preporod ima status časopisa, ki mu ljudje zaupajo.

To je priložnost, da se spomnimo ljudi, ki so v težkih časih uspeli zagnati Preporod: rahmetli Husein ef. Đoze in prva redakcija. Njihovo delovanje v Preporodu je neizbrisno, ogromne pa so tudi njihove zasluge za prebujanje našega naroda iz letargije, neobveščenosti in neznanja. Danes ima Preporod v našem narodu status časopisa, ki mu ljudje zaupajo, in to je velik zalog za prihodnost, a tudi poziv k odgovornosti urednikov in novinarjev glede njihove skrbi za ohranjanje tega zaupanja.

Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini združuje največ naših muslimanov in je pomembna institucija v našem narodu. To določa mesto in vlogo reis-ul-uleme tako v njej kot pri ljudeh. Danes ima zaokrožene oblike svojega obstoja (temeljne dokumente, organizacijsko in funkcionalno strukturo itd.) in v njeno delo je vključenih veliko ljudi, neposredno ali posredno.

Mi smo Skupnost dobrega, združujemo ljudi v dobrem in jih učimo, naj se borijo za dobro. Velika je odgovornost, a tudi čast biti na čelu te in takšne Skupnosti ter se truditi, da se njena prepoznavnost ohrani in izboljša. 

Posvetiti se bomo morali članstvu in organizaciji zbiranja članarine

Glede na številne kazalnike Islamska skupnost v BiH uživa veliko zaupanje domačih muslimanov. To se še posebej kaže v privrženosti izvrševanju zekata in sadekatu-l-fitra. Kako ohraniti in nadalje razvijati to zaupanje?

Reis-ul-ulema: Morda bom na to vprašanje najbolje odgovoril s pregovorom, da se zaupanje težko pridobi in lahko izgubi. Zaupanje, ki ga imajo muslimani v Islamsko skupnost v BiH, je dediščina, ki jo moramo z veliko skrbjo in odgovornostjo varovati in negovati. Kajti, ni nastalo hitro ali enostavno. Temelji na večstoletnem delu in delovanju več generacij njenih aktivistov v našem narodu, na njihovem pronicljivem in srčnem poslušanju utripa srca domačega človeka, njegovega razpoloženja in potreb.

Zato morajo biti tudi danes in v prihodnosti reis-ul-ulema, muftije, imami, veroučitelji, muderisi in drugi naši aktivisti usmerjeni k muslimanom, naj se borijo in zastopajo njihove interese na vseh mestih, kjer je to potrebno, in naj bodo pri tem neomajni, vztrajni, pogumni in dostojanstveni. Hkrati moramo vztrajati pri zahtevi, da ostanejo muslimani privrženi svojim vrednotam, utemeljenim v islamskem nauku o Bogu, svetu in človeku. Zaupanje je dinamičen proces, ne more se vzdrževati na pridobljenih zaslugah, temveč se kuje v vsakem času, zato je pomembno, kako udarja kladivo v Skupnosti.

IZ je doživela pomembno administrativno in strukturno transformacijo, ta proces pa še poteka. Ste zadovoljni z dosedanjimi reformnimi aktivnostmi in rezultati ter kaj je še nedokončanega?

Reis-ul-ulema: Sprejete ustavne spremembe so prinesle določeno mero inovacij v organizacijsko strukturo Islamske skupnosti v BiH. Proces poteka in, kot ste sami dejali, še traja. Oblikovani so bili nekateri novi deli administrativne strukture na najvišji ravni, nekateri pa so doživeli transformacijo. Delamo na ureditvi tako imenovane srednje organizacijske ravni Skupnosti, ki zajema muftijstva, medžlise in diaspore.

Obseg dela v Skupnosti se je povečal, in to smo želeli s temi spremembami doseči. Za resnejšo analizo bo potrebnega še več časa in verjetno bo mogoča, ko bomo v celoti uresničili vse naše zamisli. Vsi ti naši napori naj bi se odrazili na delovanju džemata in zadovoljevanju potreb naših muslimanov, kar je bil tudi cilj teh sprememb. V prihodnjem obdobju se bomo morali posvetiti članstvu in organizaciji zbiranja članarine. To je eno temeljnih vprašanj, na katerem temelji naša neodvisnost in samostojnost glede na zunanje vplive. Nanj se naslanja tudi duhovna rast in ohranjanje duhovne dediščine bosanskih muslimanov.

V različnih priložnostih ste poudarjali, da v IZ nihče ne sme trpeti posledic zaradi izražanja svojega mnenja, vendar mnogi zanemarjajo, da svoboda mnenja gre z roko v roki z odgovornostjo in spoštovanjem določenih norm in kulture dialoga. Zdi se mi, da imamo težave pri pravilni uporabi lastne svobode, nekateri bi želeli svobodo brez odgovornosti, drugi se odpovedujejo lastni svobodi pod pretvezo nesvobode? 

Reis-ul-ulema: Vedno moramo izhajati iz preproste dejanske ugotovitve, da je človek bitje, ki mora biti, da bi se razvijalo, svobodno od vsake vrste prisile. Nihče nima pravice izvajati prisile nad drugimi glede svobode mnenja in govora. Hkrati moramo vedeti, da je treba v družbi spoštovati norme. Svoboda je sama po sebi tesno povezana z odgovornostjo za to, kar govorimo in počnemo. Svoboda misli in govora mora ostati nedotaknjena, ob spoštovanju dostojanstva tako tistega, ki govori, kot tistega, ki govori, in o čem se govori. Nedopustno je vsiljevanje mnenj s pozicije prisile, brez zakonske omejitve, kot je širjenje sovraštva in napad na dostojanstvo ljudi. S svobodo misli in govora ter odgovornostjo lahko preprečimo totalitarizem in anarhijo, druge poti ne vidim.

Občasno se slišijo glasovi, ki problematizirajo odnos osrednje IZ v BiH v Sarajevu do medžlisov, dijaspore na splošno, položaja reis-ul-uleme med skupnostmi muslimanov na Balkanu itd. Kakšno je Vaše videnje tega vprašanja in kakšna je namera Rijaset glede principov, na katerih naj bi se izboljševali in usklajevali duhovni in institucionalni odnosi, tako do medžlisov v Sandžaku, na Hrvaškem in v Sloveniji, kot tudi do skupnosti v Črni Gori, na Kosovu in v Makedoniji?

Reis-ul-ulema: Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini je matična verska skupnost Bošnjakov in drugih muslimanov v domovini in diaspore. Njeno sedež je v Sarajevu. Ne vem, o katerih glasovih govorite, vem pa, da je članstvo v naši Skupnosti utemeljeno na načelu svobode in prostovoljnosti. Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini nima pretenzij, da bi predstavljala vse muslimane Balkana. Torej, ni balkanska skupnost muslimanov. V začetku je obsegala muslimane, ki so naseljevali prostor, nad katerim je učinkovito oblast vzpostavila Avstro-Ogrska, kasneje pa kraljevina in socialistična Jugoslavija.

Želimo dobro sodelovanje z drugimi skupnostmi na Balkanu

Odnos znotraj Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini je urejen z Ustavo. Položaj muftijstev in medžlisov kot srednje organizacijske ravni je jasno opredeljen in ljudje, ki jih vodijo, so odgovorni za naloge iz njihove pristojnosti. Medžlisi imajo poseben položaj v hierarhiji Skupnosti, kar je več kot očitno, saj imajo lastne statute in sabor.

Takšna piramida organizacije Skupnosti je nastala na zahtevo časa in okoliščin, v katerih so se znašli naši muslimani. Reis-ul-ulema je na čelu Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini in jo predstavlja, vendar ni skupnost, in to je vsem jasno. Rijaset pomaga delu vseh delov Skupnosti, tako strokovno kot finančno, kar je naša obveznost in kar bomo še naprej počeli.

Da bom popolnoma jasen, vodstvo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini nikoli ne bo privolilo v to, da o položaju delov Islamske skupnosti izven Bosne in Hercegovine odločajo posamezniki. Za nas bo odločilna volja vseh vernikov, vseh naših muslimanov, ki živijo na tem prostoru. Kar se je zgodilo v Srbiji, ko je bil poskus državnega udara znotraj Skupnosti, bi spoštovali, če bi se tamkajšnji verniki na očiten in zelo jasno izražen način izrekli za odcepitev od Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Imamo obveznost nuditi pomoč vsakemu našemu muslimanu in vsakemu džematu, ko nas prosi, in to bomo še naprej počeli. Z drugimi skupnostmi na Balkanu, ki jih priznavamo in smatramo bratskimi, želimo vzpostaviti dobro sodelovanje. Za stanje v njih nimamo odgovornosti.

Na žalost, verske strukture na območjih Srbije in Črne Gore še vedno ne komunicirajo na najboljši način. Namesto da bi se posvetili vernikom, omejujejo ozemlja. Islamska skupnost ni državna tvorba. S tem morajo takoj prenehati, sesti za mizo in v okviru svojih pristojnosti dogovoriti se o naloženih poslih. Večina muslimanov tako v Srbiji kot v Črni Gori so Bošnjaki. Oni niso, niti ne smejo biti nikogaršnja lastnina, niti ovce, da bi jih gnali zdaj v eno, zdaj v drugo skupnost. S tem je treba takoj prenehati.

Sektarična trenja na Bližnjem vzhodu vsem povzročajo škodo

Ste zadovoljni s tem, kako se IZ in domači muslimani soočajo z izzivi in posledicami spopadov na Bližnjem vzhodu, sektaričnega tolmačenja islama in nasilja?

Reis-ul-ulema: Muslimani v Bosni in Hercegovini in sosednjih državah so razvili lasten pogled na svet, utemeljen na vrednotah vere, oblikovali svojo tradicijo in versko organizacijo. Seveda, tudi mi nismo v celoti imuni na tuje vplive in poskuse, da bi se vse to postavilo pod vprašaj. Vendar pa se organizacija, ki ima svojo hierarhijo in organizacijsko strukturo, lahko sooča z izzivi, ki so pred njo. Na žalost, bolezni Bližnjega vzhoda in kaotičen sektarični pristop k veri so povzročili veliko težav vsem muslimanom na svetu. Zloraba vere, s katero se želijo upravičiti politike na Bližnjem vzhodu v medsebojnih nacionalnih in sektaričnih trenjih, povzroča škodo vsem.

Podobe, ki jih gledamo teh dni, na katerih muslimani bežijo pred muslimani in iščejo rešitev pri nemuslimanih, so najočitnejši primer barbarstva, v katerega so zašli muslimani. Te podobe me spominjajo na beg muslimanov pred politeisti v krščansko Abesinijo. V takšnem stanju je muslimanski svet ali vsaj tisti del, ki zase zna reči, da je srce islama.

Takšne skupnosti nikomur ne morejo biti vzor, še posebej pa ne nam. Poiščiti moramo oporo v lastni duhovnosti in tradiciji ter graditi svojo pot. Veliko izbire in vzorov, razen v prvi skupnosti muslimanov, ki jo je ustanovil prerok Mohamed, s.a.v.s., nimamo. Naši predniki so pokazali, da je mogoče graditi lastno skupnost in jih lahko v tem posnemamo.

Rijaset se je oglasil glede vprašanja zanikanja bosanskega jezika. Starši bošnjaških otrok na območju RS še vedno živijo v stanju diskriminacije v izobraževanju. Tudi njihove oči so uprte v IZ. Kako priti do rešitve?

Reis-ul-ulema: Zanikanje bosanskega jezika in s tem našega naroda na območjih s srbsko in hrvaško večino v naši domovini je protiustavno legalizirano. Bošnjaške politike, ki so se menjavale v zadnjih dvajsetih letih, so pristajale na to diskriminacijo, ne da bi se kdaj resno ukvarjale s tem vprašanjem in kršitvijo Ustave te države, čeprav so skoraj vse v svojih programih delovanja govorile o bosanskem jeziku. Teh dni sem poslušal tudi nora ideja, da bi pristali na nekakšne kompromisne rešitve. Treba je glasno povedati: Ni kompromisa z lastno identiteto, niti z nobenim njenim delom. To so samomorilske ideje. Muslimanov in Islamske skupnosti ne bo na svoji strani nihče, kdor bo delal kompromise v tem vprašanju. Vsak od nas mora narediti tisto, kar mu je dolžnost. Islamska skupnost bo storila vse, da se to vprašanje ne pomete pod preprogo. Zastopniki in voditelji vseh političnih strank, ki so jih izbrali Bošnjaki, bodo morali to vprašanje rešiti s svojimi političnimi partnerji iz hrvaškega in srbskega naroda.

Zdi se mi, da se na državni ravni začenjajo odpirati življenjska vprašanja

Ste zadovoljni z odnosom izvoljenih političnih funkcionarjev in strankarskih voditeljev do vrednot in interesov naroda in države?

Reis-ul-ulema: O tem imam stališče kot državljan te države. Zdi se mi, da se na državni ravni začenjajo odpirati življenjska vprašanja. Vtis je, da se z razgovorom počasi prihaja do dogovora in to me spodbuja. Daleč smo, seveda, od zadostnega, vendar je smer dobra. Politike, ki so bile sprejete kot osvežitev, vendarle kažejo kratek fitilj. Čas bo pokazal, ali je bila to avantura.

Svadljivost bošnjaških političnih voditeljev je splošno znana. Medtem ko drugi narodi razvijajo svoje zastave in jih nosijo na vrh hriba, je naša še vedno zložena, ker se naši politični voditelji ne morejo dogovoriti, kdo jo bo nosil. Strankam še vedno domirajo voditelji, ne pa resna demokratična razprava, v kateri bi se razpravljalo o interesih naroda in države, ne pa o velikosti voditelja in njegovi neprekosljivosti in aroganci. Verjetno bo tako še nekaj časa, dokler se ne ponudi nov koncept političnega delovanja.

Pogosto ste pozivali muslimane in nosilce odgovornih funkcij v BiH, naj se obrnejo drug k drugemu in vidijo stanje, v katerem so, da bi pokazali medsebojno solidarnost in razumevanje. IZ preko Ureda za družbeno skrbitev skuša biti blizu potrebnim in nesrečnim, vendar te skrbi, se zdi, nikoli ni dovolj. Kako graditi socialno občutljivo družbo?

Reis-ul-ulema: Vsi smo na isti ladji. Kot pravi prerok, s.a.v.s., tako tisti na krovu kot tisti pod krovom so odvisni drug od drugega. Naša vera neguje učenje o potrebi medsebojne solidarnosti med ljudmi. Ta spodbuda mora biti uresničena z organizacijo, ki lahko prinese rezultat. Socialno delo v Skupnosti je treba negovati in razvijati z delom z našimi otroki že od malih nog, v mektebu in šoli. Sredstva, s katerimi razpolagamo, naj bodo na voljo tistim, ki niso sposobni skrbeti zase. Tukaj popolnoma izključujem lenobe, ki jih je v našem narodu. Ti ne zaslužijo nobene pozornosti ali usmiljenja. Islamska skupnost bo izboljšala svoje delo na socialnem področju in skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami podobne usmeritve tesno sodelovala.

Pred nami je čas kurbanov in hadža, žrtvovanja in napajanja iz duhovnih izvirov islama, čas Bajrama. Poleg bajramske čestitke in sporočila, ki ga kot reis-ul-ulema tradicionalno pošiljate, na kaj bi ob tej priložnosti želeli opozoriti muslimane in vse naše someščane?

Reis-ul-ulema: Izzivi, ki so pred nami, naj nas spodbujajo k še bolj odgovornemu pristopu k reševanju problemov, s katerimi se soočamo. Zelo pomembno je, da vsi prispevamo k napredku in razvoju našega naroda in naše skupnosti kot celote. Svojo odvisnost od drugih moramo zmanjšati na najmanjšo možno mero. Dobro je, da z vsemi gradimo prijateljske odnose, da se z brati obnašamo bratsko, vendar potrebujemo lastno smer in lastne cilje. Negovati moramo lastne vrednote, četudi bomo pri tem težje napredovali.

To bo dolgoročno boljše za naš narod. Vedeti moramo, da si včasih tudi najboljši prijatelj zaželi vsiliti svojo voljo, zavestno ali nezavedno. Moramo biti svoji, odprti za druge v meri, ki se ujema z našimi interesi. Da bi to lahko dosegli, moramo vložiti več truda in biti pripravljeni na odrekanje in žrtvovanje. Tisti narodi, ki so k temu pripravljeni, so svobodni in si zaslužijo spoštovanje drugih.