Reis Kavazović: Naj obnovljena Aladža spodbudi prebivalce Foče k vrnitvi

Reisu-l-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein ef. Kavazović je danes v Foči ob odprtju mošeje Aladža dejal, da Božje svetišča obnavljajo tisti, ki se ne bojijo nikogar razen Boga.

"V imenu Alaha, usmiljenega, milostnega. Hvala Alahu edinelovemu, ki mu ni para. Tistemu, ki nas obdaruje s svojo milostjo. On dopusti, da se nam nekaj zdi nemogoče, nato pa odpre prostranstva radosti, navdušenja zaradi nepričakovanih poti in možnosti. Mir in blagoslov naj bosta na Njegovega poslednjega preroka in ljubljenca Muhammeda, s.a.a.s., in vse preroke, ki so ravnali po resnici in spodbujali k dobremu. Besede so Božje. Božja svetišča obnavljajo in gradijo tisti, ki verujejo v Boga in ta svet, ki opravljajo molitev in dajejo miloščino ter se ne bojijo nikogar razen Boga.

Oni so, upajmo, na pravi poti. Ali je večjega nasilneža od tistega, ki brani, da se v Allahovih svetiščih omenja Njegovo ime, in ki si prizadeva, da bi jih porušil. Takšni bi morali vanje vstopati le s strahom. Na tem svetu bodo doživeli sramoto, na onem svetu pa veliko trpljenje, pravi Vzvišeni Alah.

Drage sestre in bratje, dragi prijatelji, spoštovani gostje, ekscelence in eminence, esselamu alejkum.

- Blagoslovljen naj bo ta dan in blagoslovljeno naj bo to srečanje. Z boljšim povodom in boljšim povabilom se nismo mogli zbrati v teh časih, polnih izzivov in negotovosti. Danes smo srečni in navdušeni, danes se pred nami odpirajo luči radosti in sreče. Danes odpiramo Aladžo, srce Foče, pa tudi celotne vzhodne Bosne. Predolgo smo bili žalostni in zaskrbljeni, ta lepotica pa je bila brez svojega simbola, jedra, okoli katerega se je vila čaršija in njene številne mahale. Predolgo je bila ta tančica na naših očeh, ki je zakrivala obzorja našega upanja in naše svetlobe.

Ob tej priložnosti se bomo spomnili, da je Foča do začetka druge svetovne vojne imela 32 mošej, 17 pa v samem mestnem jedru. In takrat je Aladža izstopala s svojo lepoto. Mnogi so prihajali z Vzhoda in Zahoda, da bi si jo ogledali in se ji čudili. Mnogi so z navdušenjem o njej pisali, pa tudi o mestu in ljudeh, ki so se s njenega minbera napajali z sporočili miru, dobrote in vere. V časih zla, ko je tudi ona izginila, je izginilo veliko njenih džematskih vernikov, tistih, ki so se zbirali pod njenim okriljem. Z njeno današnjo obnovo pričujemo tudi upanje, da se bo to spremenilo in da bodo dobri ljudje ponovno v njenih sencah našli svoj mir in duhovno okrepitev. Naj obnova Aladže okrepi željo pregnanih prebivalcev Foče, da se vrnejo in zgradijo svoje domove. Naj jih današnja slika v tem spodbuja. Z veseljem slišimo, da imajo tudi podporo lokalnih oblasti. Z dvigom Aladže se dviga tudi Foča, naša Foča, če Bog da.

Drage sestre in bratje,

Graditelj Aladže, vakif Hasan Nazir, je svoje bogastvo trošil za gradnjo Foče. V knjigah, ki jih hranimo v knjižnici Gazi Husrev-bega v Sarajevu, ki jih je zapustil v vakuf, se je podpisoval, kot tudi na večini uradnih dokumentov, z vzdevkom Fočak. Bil je ponosen na to mesto. Čutil je, da mu dolguje in da mu mora vrniti del dolga. Verjamem, da bodo tudi številni prebivalci Foče, razseljeni po vsem svetu, v njegovem primeru videli vzor in da bodo vrnili dolg temu mestu in rodni grudi. Verjamem pa tudi, da bo Foča našla način, da se oddolži svojemu dobrotniku Hasanu, sinu Jusufovemu, ki je postavil temelje njenega razvoja.

Ta naša generacija z obnovo njegovega legata, njegove dobrodelnosti, vrača vsaj majhen del pravice in popravlja vsaj kanček krivice in nasilja. Toliko zaenkrat lahko storimo.

Z veseljem ugotavljamo, da nismo sami v naši radosti, ki jo danes čutimo, tako kot nismo bili sami v žalosti, ko je bila ta lepotica brez kakršnegakoli razloga ali opravičila, razen čiste sovražnosti in poskusa ponarejanja zgodovine, porušena. Njeni ostanki niso bili razneseni na več lokacij in pokopani v množične grobnice skupaj z njenimi džematskimi verniki. Njo smo popravili, o njenih nedolžno pobitih džematskih vernikih pa bomo ohranili spomin in pošiljali prošnje Vzvišenemu, da jih na onem svetu zbere v dženetskem džematu.

Boli nas, da se povzročitelji njenega rušenja, pa tudi številnih drugih zločinov, skupaj z neposrednimi storilci niso ustrezno odzvali, niti nam ni kdaj kdo zahteval oprostitve. Mi, bosanski muslimani, ne zahtevamo ničesar drugega kot pravico. Današnji dan je pokazatelj, da bo dobro premagalo zlo.

Bosanski duh skupnega življenja v različnosti bo z Božjo voljo preživel. Foča bo preživela. Preživela bo tudi ta težka obdobja sovraštva in sovražnosti. Zato nas veseli, ko slišimo, da je v Foči veliko več tistih, ki so žalovali za Aladžo, ko so jo zlikovci porušili, tako kot je veliko tudi tistih, ki se danes veselijo njene obnove. Preteklosti ni mogoče spremeniti, vendar se moramo iz nje učiti. Prihodnosti ni mogoče predvideti, jo je mogoče načrtovati in na tem področju je treba delati. Naš načrt pa je, da tukaj živimo in da živimo v miru. Zato je pomembno, da na vse, kar se zgodi, gledamo kot na procese in da se vedno vprašamo, na kateri strani zgodovine smo mi. Smo med tistimi, ki gradijo, ali med tistimi, ki rušijo, ki povezujejo ljudi ali jih ločujejo, ki jih mirijo ali zganjajo spore.

Zgodovina je zabeležila ime projektanta in graditelja Aladže Ramadan Age, učenca velikega Sinan efendije. Zapomnila si bo tudi to generacijo, ki je Foči vrnila njen simbol. Številna imena si bomo zapomnili, od muftije goraždanskega Hameda ef. Efendića, veleposlanika ZDA Thomasa Millerja, do naših bratov iz Turčije, še posebej pa našega brata Adnana Ertena, direktorja Vakufske direkcije Republike Turčije.

Predolg bi bil seznam vseh, ki bi jih tukaj morali omeniti. Vendar bomo poskrbeli, da se njun trud tudi na tem svetu ne pozabi. Tisto, kar jih čaka pri njihovem Gospodarju, pa je trajnje od kateregakoli posvetnega priznanja. 

Bratje in sestre, 

Na koncu mi dovolite, da se vsem zahvalim, še posebej našim bratom iz Republike Turčije, njenemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu in vladi, brez katerih tega dela ne bi zaključili. Vsem predstavnikom verskih skupnosti, uradnikom države in nižjih ravni oblasti, diplomatskemu zboru in vsem vam. Najiskrenejše se zahvaljujem za pripravljenost, da se nam pridružite v naši radosti.

Pred nami je ramazan. Lažje nam bo postiti, ko bomo vedeli, da bo na Aladži ponovno svetila svetila in da se bo slišal glas mujezina z njenega minareta. To je najboljše ramazansko darilo in najboljše zagotovilo za našo prihodnost," je sporočil Kavazović.