Reis Kavazović: Islam je naravno bivališče bosanskih muslimanov, tisti, ki tega ne morejo razumeti, imajo težave s seboj

(Patria) - Novozgrajena mošeja Ahi Evran Veli Kiršehir v Olovu je bila danes slovesno odprta ob prisotnosti velikega števila vernikov iz vse Bosne in Hercegovine ter gostov iz Republike Turčije. Slovesnosti se je udeležil reisul-ulema Islamske skupnosti v Bosni in
Hercegovini Husein-ef. Kavazović, ki je poudaril, da so mošeje poseben okras naših
mesto

„Danes odpiramo to mošejo v Olovu, na dan rojstva preroka Mohameda, a.s., ki je prišel kot Milost svetovom. S posebnim navdušenjem in veseljem se vedno spominjamo tega zagotovo enega najpomembnejših dogodkov v človeški zgodovini. Danes v tem prelepem mestu, jo krasimo tudi z veseljem ob odprtju te mošeje, zgradbe, v kateri bodo nove generacije našega naroda v svobodi in dostojanstvu obeleževale svoje najrazličnejše radosti,“ je dejal reisul-ulema, čigar nagovor prenašamo v celoti.

V imenu Alaha, Milostljivega, Usmiljenega. Hvala Mu za milost, ki nam jo daje, za radosti, ki nam jih daje, za dobro, v katerem živimo. Naj bo selam in blagoslov Njegovega preroka in vseh vernikov do sodnega dne. Prosimo Ga, naj se usmili vseh vernikov, še posebej dobrih bosanskih šehidov.

Vaše ekscelence in preosvečenosti, spoštovani imami, dragi gostje in prijatelji, bratje in sestre, es-selamu alejkum ve rahmetullahi ve berekatuhu.

Na tem starodavnem kraju, v mestu polnem zgodovine in junaštva, se danes s polnimi srci srečujemo z našimi brati in prijatelji, z gosti, ki so prišli iz daljave. Danes z vami, ljudmi tega mesta, delimo veselje uspeha in prijateljstva, rojenega na temeljih vere in bratstva.

Ta dan, 15. september 2024, bo ostal zapisan kot pomemben zgodovinski datum v zgodovini tega mesta.

Danes v tem prelepem mestu, jo krasimo tudi z veseljem ob odprtju te mošeje, zgradbe, v kateri bodo nove generacije našega naroda v svobodi in dostojanstvu obeleževale svoje najrazličnejše radosti.

Hiše, v katerih se ljudje ponižno molijo svojemu Gospodu, in spomeniki kulture so orientirji prepoznavanja in pomnjenja mest in okolij; to je tisto, kar ljudi privlači in kliče, čemur se občudujejo in zaradi česar jih obiskujejo.

Mošeja je temeljni simbol islamske kulture in civilizacije. Je prostor, kjer se ljudje zbirajo, skupaj nagovarjajo Vzvišenega, negujejo vrednote svoje kulture, se družijo, prijateljujejo in – si pomagajo med seboj.

Prerok je, ko je prišel v Medino, hkrati oblikoval mestno mošejo in tržnico: eno za dunjaluk, drugo za ahiret. Zato se vedno veselimo vsake novozgrajene ali obnovljene mošeje v naši deželi in vsakega gospodarskega objekta
ki ga postavimo in v katerem lahko ljudje zaslužijo svoj kruh, da prehranijo sebe in svojo
družino.

Z enakim žarom se veselimo tudi te mošeje Ahi Evran Veli Kiršehir, ki sta jo skupaj s spremljevalnimi objekti v največji meri zgradila naša brata iz Turčije: pobratimljeno mesto Olova Kiršehir in fundacija Turkiye Diyanet vakuf.

Naj jih Vzvišeni Alah nagradi s Svojo nagrado. Danes nam to mošejo predajo kot dar, da jo hranimo in skrbimo zanjo. In bomo, če Bog da!

Bratje in sestre.

V agresiji na našo deželo je Olovo utrpelo veliko žrtev. Šehidi in gazije tega mesta so branili rodno grudo in nam podarili svobodo. Nikoli tega ne smemo pozabiti.
Mesto je utrpelo rušenje in devastacijo, vendar njegovi ljudje niso rušili svetinj: bogoslužja naših sokrajanov pravoslavcev in katolikov so ostala nedotaknjena. Ostali so privrženi svoji veri, ki je v njih izklesala to globoko zavedanje, da se svetinje drugih varujejo kot svoje.

Mi muslimani nikoli ne bomo odgovorili s silo. Menimo, da naj pod tem nebom ljudje živijo v miru, se ljubijo in spoštujejo med seboj. Pomembno je, da spoštujemo vero vseh naših državljanov v Bosni in Hercegovini.

Vera islam, ki jo najbolj ljubimo, je naša, in nikoli nismo nikogar silili, da sprejme to vero. Vedno smo govorili tako, kot nas je Koran naučil: „Vama vaša, nam pa naša vera.“

Zato iz Olova želimo sporočiti; islam je naravno bivališče nas, bosanskih muslimanov. Tisti, ki tega ne morejo razumeti, nimajo težav z nami in z islamom, imajo težave s seboj in s svojo vero. Če jo bodo spoštovali, bodo spoštovali tudi druge. In našo, tako kot mi spoštujemo njihove vere.

Zavezali smo se veri Bogu, da bogoslužij drugih ver ne bomo rušili. To nam je prepovedano. Upamo pa, da tudi naših mošej ne bodo več rušili, da bodo tudi one prepovedane drugim.


Olovo ni imelo mošeje v sodobnem urbanem središču mesta. Danes se ta slika spreminja, ta praznina se zapolnjuje in nastaja nov splošen družbeni ambient. Namen obstoja mošeje je, da človeka vrača Bogu in samemu sebi, kajti tisti, ki je pozabil na Boga, bo ostal v večnem Božjem pozabljenju.

Dokler je človek znotraj meje, ki jo je Bog postavil, je v miru z drugimi bitji, ljudmi, rastlinami in živalmi ter živi v prijaznem ambientu, polnem usmiljenja, ljubezni in topline. Ko izstopi iz tega okvira, pride v konflikt z drugimi. Naši stari učenjaki so govorili: „Tistemu, ki prekine vez z Dragim Bogom, mu Bog Dragi prijetnost druženja s Sobo zamenja z neprijetnostjo ločitve!“

Današnji človek vse pogosteje kida to sveto vez in glejte ga: sooča se z neprijetnostjo ločitve od Boga. Agresiven je, neusmiljen, brutalen in nasilen in to se mu vrača v enakem obsegu. Če bomo nadaljevali s takšnim delovanjem, bomo vse izgubili in doživeli katastrofalne posledice. Naj nihče ne dvomi v to.

Svet je ena koherentna celota in človek, kot njena osrednja točka, se v njej lahko integrira le, če ravna po tem, kako mu je Bog naročil. Le v tem primeru bo v polnem miru z drugimi bitji in v soglasju z naravnimi zakoni. Kajti od malih nog se učimo: „Allahumme entes-selamu ve minkes-selam – Ti si, Bog, mir in od Tebe prihaja mir.“

Naša največja dunjaluška svetinja v tej naši lepi deželi je mir. Zato širimo mir, kjerkoli se nahajamo in s komerkoli se srečujemo. Ta mošeja bo, če Bog da, oživljala pozabljene in krepila ohranjene resnice, zbliževala ljudi in jim delala življenje lepše in prijetnejše. Tako kot je zbližala in povezala dve mesti – Olovo in Kiršehir – in pobratimila ljudi iz teh mest, tako bo zbližala ljudi tudi na tem kraju in v tej deželi ter v njih budila vero, upanje, ljubezen in usmiljenje, v veselje vseh.

Bratje in sestre!

Želimo ostati tukaj, graditi svojo deželo, rojevati otroke in živeti z ljudmi svoje dežele, ne glede na njihovo versko pripadnost. Da bi živeli v miru in slogi drug z drugim, je nujno, da se medsebojno spoštujemo.

To nadalje pomeni, da bomo spoštovali tudi bogoslužja drug drugega, a tudi da si bomo v pomoč, še posebej ko se znajdemo v težavah, in da si bomo med seboj tolažba, ne grožnja.

Zato naj bodo ob naših mošejah v miru tudi cerkve in druga bogoslužja naših sokrajanov. Nihče ne sme oditi iz te čudovite dežele, ki jo je Vzvišeni blagoslovil s številnimi dobrinami. Bosna je dovolj široka za vse in nihče nikomur ne sme ničesar jemati. In vsem je lahko, in mora biti, lepo v njej. Vabimo tiste, ki so odšli v tujino, naj se vrnejo v svojo Bosno. Lepa je ta dežela, in težave v njej znajo biti slajše kot življenje v tujini, ki, ne glede na to, kako lažje je, zna biti grenkejše.

Želim se zahvaliti našim bratom iz Turčije, ki so namenili svoja sredstva, da bi nam podarili to prelepo mošejo. Prav tako se želim zahvaliti našim ljudem, ki so sodelovali pri njeni gradnji. Vsem je to „sadaka džarija“ – sadaka, od katere sevapi tečejo, dokler to dobro traja in opravlja svojo vlogo.

Bog, sprejmi od vsakega, ki je v Tvoje Ime namenil sredstva zanjo ali na drug način sodeloval pri njeni gradnji.

Bog, blagoslovi to mošejo in nanjo spusti Svojo milost. Naj bo draga ljudem in naj v njej najdejo mir in tolažbo. Naj v njej otroci učijo resnice in odraščajo v dobre ljudi. Blagoslovi to mesto in ta kraj ter ga varuj pred vsem zlom in katastrofo.