Reformski zakoni, sprejeti skozi EU integracije, niso dali rezultatov, na nekaterih področjih so vidni negativni učinki

(Patria) - Po sprejetju štirih reformskih zakonov, pomembnih za evropsko pot Bosne in Hercegovine, ni bilo zabeleženih pozitivnih premikov.

Nekatere določbe se ne izvajajo, nekatere pa že povzročajo negativne učinke, na katere je civilna družba opozarjala pred sprejetjem zakonov.

Analiza Transparency Internationala (TI) v BiH je pokazala, da novi Zakon o svobodi dostopa do informacij na ravni BiH ni pospešil objavljanja podatkov v javnem interesu.

Po izkušnjah TI BiH, ki letno pošlje na stotine zahtevkov, se na objavo nekaterih ključnih informacij čaka dlje kot v času uporabe starega zakona.

Pritožbeni svet pri Svetu ministrov nekaterih pritožb ni rešil že več kot šest mesecev, čeprav je zakonski rok 30 dni.

Poleg tega dolg seznam izjem oblastem omogoča, da prikrijejo številne informacije v javnem interesu in tako onemogočijo medije in civilno družbo pri nadzoru dela institucij ter odkrivanju nepravilnosti.

Spremembe Zakona o VSTV v praksi niso izboljšale integritete nosilcev sodnih funkcij, Oddelek za preverjanje premoženjskih kartic sodnikov in tožilcev pa še ni bil ustanovljen.

Prav tako niso bile upoštevane vse priporočila EU in Beneške komisije, neizvajanje novih določb pa je postavilo pod vprašaj samo delovanje krovne institucije bh. pravosodja.

VSTV je neposredno pred začetkom uporabe zakona imenoval vrsto nosilcev sodnih funkcij, nova imenovanja pa se izvajajo brez preverjanja poročil o premoženju in interesih.

Zaradi političnih ovir v zvezi s sprejetjem proračuna bo Oddelek preverjanje premoženjskih kartic izvajal retroaktivno šele od februarja 2025.

Poleg teh nujnih sprememb, katerih cilj bi moral biti krepitev integritete pravosodja, mora BiH sprejeti tudi nov zakon o VSTV.

Nedavno pripravljeni predosnutek ne izpolnjuje potrebnih standardov, na kar je TI BiH že opozarjal in kar je potrdilo mnenje Beneške komisije.

Novi Zakon o preprečevanju nasprotja interesov je prinesel pomembne izboljšave, vendar je bila njegova uporaba odložena za šest mesecev, to je do septembra letos.

Razpis za imenovanje članov nove neodvisne komisije, ki bo odločala o nasprotju interesov, je bil objavljen šele konec maja in je malo verjetno, da bo končan pravočasno.

Komisija bo imela kratek rok za sprejetje velikega števila podzakonskih aktov, kar bi lahko glede na dosedanjo dinamiko dela dodatno odložilo uporabo zakona.

Pomembno je poudariti, da je bil poudarek reform usmerjen le na državno raven, medtem ko se v Federaciji BiH še vedno ne uporablja zakon, ki ureja to vprašanje, Republika srbska pa je lani sprejela škodljive spremembe in praktično uzakonila nasprotje interesov.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti še vedno ne izpolnjuje vseh mednarodnih standardov in priporočil.

TI BiH poziva Ministrstvo za varnost BiH, naj pospeši delo, da se izpolni rok za sprejetje podzakonskih aktov do konca avgusta 2024, brez česar uporaba zakona ni mogoča.

Čeprav sta sprejetje in izvajanje teh zakonov nujna za učinkovit boj proti korupciji, kar je ključna prednostna naloga BiH na evropski poti, TI BiH poudarja, da oblasti v BiH te naloge niso kakovostno izpolnile.

Proces je bil netransparenten, brez možnosti za smiselno udeležbo javnosti, predlogi civilne družbe, podani med javnimi posvetovanji, pa večinoma niso bili sprejeti.

Svet ministrov je pred glasovanjem spreminjal bistvene določbe reformskih zakonov in s tem proces onesmisli.

Zaradi vsega navedenega državljani BiH, ki vsakodnevno trpijo posledice razširjene korupcije, še vedno niso občutili pozitivnih učinkov reform.

Evropska komisija bo svojo oceno kakovosti vsebine in uporabe omenjenih zakonov objavila v Paketu širitve oziroma poročilu o Bosni in Hercegovini, katerega objava se pričakuje oktobra letos.

Celotno analizo TI BiH si lahko preberete tukaj.