Reformi ključni za integracijo v EU: Soreca poziva oblasti v BiH k nujnim ukrepom

(Patria) - Pred dvema letoma, 21. marca 2024, je Evropski svet dal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. V optimističnem vzdušju so znamenitosti po vsej državi zasijale v barvah zastave Evropske unije, ob pričakovanjih novega začetka. Danes, dve leti kasneje, vodja Delegacije EU in posebni predstavnik EU v BiH Luigi Soreca opozarja, da se ta priložnost ne izkorišča.

Kot navaja Soreca v svoji kolumni, pristopna pogajanja ostajajo ključni mehanizem za reševanje dolgoletnih problemov v Bosni in Hercegovini.

„Pogajanja so najučinkovitejši način za krepitev delovanja demokratičnih institucij države, zagotavljanje vladavine prava in izboljšanje življenjskega standarda,“ je dejal Soreca.

Poudarja, da so prav takšni procesi prinesli rezultate v vseh drugih državah na poti k članstvu v Evropski uniji.

Soreca opozarja, da BiH namesto pospešenega napredka tvega nov zastoj.

„Dve leti kasneje se zdi, da se obeta še ena zamujena priložnost,“ je dejal Soreca.

Poudarja, da si Evropska unija želi Bosno in Hercegovino kot članico, vendar ključna odgovornost ostaja na domačih oblastih.

„Ne moremo si želeti članstva te države bolj, kot si ga želijo domače oblasti,“ je dejal Soreca.

Posebej opozarja na konkretne posledice neizvajanja reform.

„Obstaja zelo realno tveganje, da bomo priča zmanjšanju sredstev za Bosno in Hercegovino do 976,6 milijona evrov v okviru Načrta rasti,“ je dejal Soreca.

Gre za sredstva, namenjena naložbam, ki bi, kot poudarja, lahko bistveno spremenile razmere za državljane.

„Neizkoriščanje takšnih priložnosti je nerazložljivo, celo neodgovorno,“ poudarja Soreca.

V kontekstu spremenjenih geopolitičnih razmer Soreca poudarja, da številne države kandidatke hitro napredujejo.

„Nekatere države kandidatke so izkoristile nov geopolitični kontekst za pomembne korake naprej, medtem ko v Bosni in Hercegovini primanjkuje enake ravni politične volje in ambicij,“ je pojasnil Soreca.

Soreca poudarja, da reformni proces ni vsiljen od zunaj, temveč je v interesu samih državljanov.

„Države, ki napredujejo, niso gledale na reforme kot na zahteve iz Bruslja, temveč kot na temelje države, ki deluje v interesu državljanov,“ je dejal Soreca.

Opozarja, da brez tega ni stabilnega gospodarskega razvoja.

„Brez reform gospodarska rast ostaja nezadostna, zaupanje javnosti slabi, mladi pa še naprej odhajajo,“ je zapisal Soreca.

Izpostavlja tudi pomen Načrta rasti za Zahodni Balkan, zlasti s pomočjo gospodarske integracije z EU.

„Vključitev v enotno območje plačevanja v evrih (SEPA) bi lahko bistveno zmanjšala stroške čezmejnih nakazil,“ je dejal Soreca.

Dodaja, da lahko reforme izboljšajo poslovno okolje in privabijo naložbe.

„Državljani Bosne in Hercegovine si zaslužijo enake standarde in priložnosti kot državljani po vsej Evropski uniji,“ poudarja Soreca.

Soreca sporoča, da je zdaj ključen trenutek za ukrepanje oblasti.

„Volilno leto ne bi smelo biti izgovor za neukrepanje. Reforme, povezane z EU, morajo biti visoko na političnih prioritetah,“ je zapisal Soreca.

Spominja, da je bilo v zadnjih dveh letih doseženega nekaj napredka, vključno s sprejetjem Reformne agende.

Vendar pa opozarja, da izvajanje izostaja.

„Sprejetje na papirju ne pomeni izvedbe v praksi,“ je dejal Soreca.

Navaja tudi konkretne zastoje.

„Ključni koraki še niso zaključeni, vključno z ratifikacijo Sporazuma o instrumentu in Sporazuma o posojilu, pa tudi z imenovanjem koordinatorja za Reformsko agendo,“ je dejal Soreca.

Zaradi tega sredstva še niso na voljo.

„Tudi predplačilo v višini 68 milijonov evrov še vedno ni na voljo,“ meni Soreca.

Na koncu Soreca sporoča, da Evropska unija ostaja partner, vendar ne more nadomestiti domačih oblasti.

„EU nudi polno podporo, vendar ne more biti nadomestilo za domače vodstvo,“ meni Soreca.

Spominja, da so politični akterji že prej pokazali, da lahko dosežejo dogovor, ko obstaja volja.

„Čas je, da se ta politična volja ponovno najde,“ je dejal Soreca.