Redna in izredna seja Predstavniškega doma PS BiH, poslanci bodo razpravljali o napadih na begunce v RS

(Patria) - Predstavniški dom Parlamentarne skupščine BiH naj bi danes obravnaval načela predloga zakona o zunanjih zadevah BiH, ki ga je predlagal Svet ministrov BiH, pa tudi mednarodne sporazume in pogodbe. Vendar pa so iz SNSD-ja že prej napovedali, da ne bodo podprli zakona o zunanjih zadevah, ker imajo vrsto pripomb in bodo vložili amandmaje.

Ustavnopravna komisija Predstavniškega doma je ugotovila, da je predlog zakona o zunanjih zadevah BiH skladen z Ustavo in pravnim sistemom BiH, Komisija za zunanje zadeve pa naj bi se o njem izrekla na današnji seji.

Namestnik ministra za zunanje zadeve BiH Josip Brkić je na seji Ustavnopravne komisije dejal, da predlagani zakon ureja snov in odnose institucij BiH pri vodenju in izvajanju zunanje politike.

Poudaril je, da se o zakonu o zunanjih zadevah prvič razpravlja v parlamentarnih klopeh, saj, kot je dejal, do zdaj nikoli ni mogel imeti parlamentarne večine, do tega sklica Sveta ministrov BiH.

Kot je navedeno v obrazložitvi, je cilj sprejetja tega zakona združitev obstoječe zakonske ureditve, s katero se določa in opredeljuje opravljanje zunanjih zadev, ter njeno urejanje in sistematiziranje v enoten zakon.

Glede predloga zakona o sklepanju mednarodnih pogodb, s sprejetjem tega zakona omogočamo vzpostavitev jasne ločitve med zunanjo politiko in zunanjimi zadevami, ki se opravljajo s pomočjo diplomacije.

Ustavnopravna komisija je ugotovila, da je predlagani zakon skladen z Ustavo in pravnim sistemom BiH.

Poslanci naj bi obravnavali tudi Poročilo o stanju radiacijske in jedrske varnosti za leto 2022, ki ga je predložila Državna agencija za radiacijsko in jedrsko varnost.

Predvidena je tudi obravnava več poslanskih pobud ter predlog sklepa o ustanovitvi ad hoc komisije Parlamentarne skupščine BiH za izvedbo postopka imenovanja Sveta Agencije za radiodifuzijo BiH, ki ga je predlagalo Ministrstvo za komunikacije in promet BiH.

O pogostih napadih na begunce v RS

Po končani redni seji bo potekala izredna seja Predstavniškega doma z le eno točko dnevnega reda: "Pogosti napadi na begunce na območju entitete Republika Srpska in predlog ukrepov in dejavnosti za izboljšanje varnosti beguncev na območju Bosne in Hercegovine".

Zahtevo za sklic izredne seje s to točko dnevnega reda so poslali poslanci: Edin Ramić, Šemsudin Dedić, Milan Dunović, Šemsudin Mehmedović, Safet Kešo, Zlatan Begić, Denijal Tulumović, Amor Mašović, Vlatko Glavaš, Šerif Špago, Nermin Mandra, Jasmin Emrić, Midhat Čaušević in Elvisa Hodžić.

V obrazložitvi predlagane točke dnevnega reda je med drugim navedeno, da je javnost v BiH skoraj vsakodnevno priča napadom na begunce nesrpske narodnosti v entiteti Republika Srpska, ki, kot je navedeno, v zadnjem času dobivajo obliko sistematičnega delovanja z namenom pritiska na begunce bošnjaške in hrvaške narodnosti z očitnim namenom, da jih prisilijo, da končno zapustijo svoje domove.

Dodaja se, da so bili fizični napadi in grožnje, napadi na verske objekte in provokacije na verski in nacionalni osnovi zabeleženi v skoraj vsakem kraju beguncev v Republiki Srpski.

Poslanci, ki so predlagali obravnavo te točke dnevnega reda, so predlagali tudi, da Predstavniški dom Parlamentarne skupščine BiH sprejme več sklepov.

S prvim predlaganim sklepom najoštrije obsojajo "pogoste sistematične napade na begunce na območju entitete Republika Srpska, motivirane z versko in nacionalno nestrpnostjo, katerih cilj je pritisk na begunce bošnjaške in hrvaške narodnosti z dokončnim namenom, da jih prisilijo, da zapustijo svoje domove".

Prav tako se od oblasti Republike Srpske, zlasti od Ministrstva za notranje zadeve Republike Srpske, zahteva, da begunce učinkovito zaščiti pred napadi, namesto da te napade tolerira, včasih pa celo spodbuja.

"Od visokega predstavnika v BiH zahtevamo, da v skladu z obveznostmi, določenimi v Splošnem okvirnem sporazumu za mir v BiH in pooblastili, določenimi v Sklepih Sveta za implementacijo miru iz Bonne z dne 9. in 10. decembra 1997. leta, sprejme zakon, s katerim bo strogo izvedena določba o sorazmerni nacionalni zastopanosti v policijskih strukturah, ter da se v skladu s tem izvede sprejem večjega števila Bošnjakov in Hrvatov v policijske strukture entitete RS, oziroma Srbov v strukture MUP-ja Federacije BiH in kantonalnih MUP-jev. Z zakonom bi bilo treba urediti, da se v naseljih, kjer beguncev iz enega naroda predstavlja večino, na vodstvene položaje imenujejo policisti iz tega naroda", je navedeno v enem od predlaganih sklepov.

Predlagan je bil tudi sklep, s katerim se od Sveta ministrov BiH zahteva, da ustanovi sklad na državni ravni, iz katerega bi se v obdobju naslednjih petih let stimuliral angažma policistov, ki živijo v Federaciji BiH in delajo v Republiki Srpski, oziroma policistov, ki živijo v Republiki Srpski in delajo v Federaciji BiH.