ODZIV NA GROŽNJE KRUG 99 - Kulenović: Kaj je bilo rečeno, zakaj toliko besa?

SARAJEVO, (Patria) - Po srditih napadih, ki so po zadnji seji doživeli Združenje neodvisnih intelektualcev Krug 99, je predsednik Združenja Adil Kulenović objavil avtentično besedilo uvodnega nagovora na seji Kroga 99 na temo "Sodobna politika Hrvaške in obnova dogovora iz Karađorđeva.

Iz Kroga 99 navajajo, da besedilo objavljajo tudi zaradi obskurnih difamacij in groženj proti Krogu 99.

Objavo prenašamo brez posegov: 

"Pred skoraj štirimi leti, decembra 2018, je Hrvaški sabor sprejel Deklaracijo o položaju hrvaškega naroda v BiH, kot se je izkazalo, jasno opredeljeno politično strategijo države Hrvaške pri obnovi in nadaljnjem uresničevanju ključnih ciljev iz sporazuma Tuđman – Milošević iz marca 1991 v Karađorđevu, o načinu reševanja takratne jugoslovanske krize, katere bistvo je bila delitev BiH.

Eskalacija takšne politike in odprtega sovraštva do državne subjektivnosti, politične neodvisnosti in suverenosti BiH, ki jo danes simbolično pooseblja Zoran Milanović, predsednik RH, je proizvod dolge in že transparentne dejavnosti državnih institucij, diplomacije, varnostnih in političnih struktur RH, tako na notranjem kot mednarodnem planu, kot tudi preko angažiranosti separatističnih, kolaboracionističnih političnih zaveznikov in struktur v sami BiH. Permanentni pritiski z namenom blokiranja demokratične transformacije BiH s poudarjanjem t.i. „legitimnega političnega predstavljanja narodov“ v večnacionalni skupnosti in državljanski družbi, so že prerasli v odprt poziv k vojaškemu aranžmaju države Hrvaške v državi BiH, institut dvojnega državljanstva državljanov ene etnične skupine pa v instrument dvojne lojalnosti državljanov in izgube interesa za reformne procese, nujne za evropske integracije BiH. 

Ideologija, politične metode in cilji militantnega „ruskega sveta“ preko politične instrumentalizacije etničnih skupin v drugih državah, z namenom prisvajanja dela ozemlja drugih držav, imajo svoje privržence na Balkanu. Prevzem in dominacija nad suverenostjo sosednjih narodov/držav ni le ruska praksa in ključnega zaveznika na Balkanu – „srbskega sveta“, temveč tudi očitne namere in oblikovanje t.i. – „hrvaškega sveta“. Čeprav so sami stoletja v sporu glede nerešenih medsebojnih nacionalnih aspiracij, so dejansko v odprtem, strateškem zavezništvu in usklajenem delovanju, interesih in ciljih do BiH.

Zdaj je popolnoma jasno, zakaj pred skoraj štirimi leti ni bila sprejeta pobuda Kroga 99 (iz januarja 2019.) o dialogu med demokratično javnostjo Hrvaške in državljansko domoljubno javnostjo Bosne in Hercegovine o Memorandumu o soglasju, definiranem ob omenjeni Deklaraciji Hrvaškega sabora:

Odklanjanja, da Republika Hrvaška kot podpisnica Splošnega mirovnega sporazuma, s katerim se je zavezala k polnemu spoštovanju suverenosti, celovitosti in politične subjektivnosti Bosne in Hercegovine, torej tudi kot vpletena stran v vojna dogajanja v BiH, črpa kakršnekoli paternalistične pravice do BiH in reafirmacijo vojnih ciljev t.i. HRHB. Niti nalaganje pravice do podrejenosti Ustave in zakonov Republike Hrvaške nad Ustavom in zakoni BiH kot „pravnega“ in političnega oporišča za vmešavanje v notranjo ureditev in gradnjo demokratičnega reda v BiH.

Niti da se konstitutivni hrvaški narod v BiH obravnava kot del hrvaške narodne države, in kot politične državljane Republike Hrvaške. Niti da se z zakoni RH vzpostavljajo in delujejo naddržavne institucije, kot je Urad za Hrvate izven RH, s katerim je eden od konstitutivnih narodov BiH postavljen v položaj diaspore in narodne manjšine, ali kot priseljenci v svoji vekovni domovini BiH.

Z vztrajnim ustvarjanjem ogroženosti bosanskohercegovskih Hrvatov se prikriva odgovor na vprašanje politične odgovornosti za katastrofalno politiko „humanega preseljevanja“, „etnično čistih prostorov“, čigar rezultat je zmanjšanje števila hrvaške populacije za več kot polovico predvojnega števila, in s stalno tendenco nadaljnjega zmanjševanja. Vse to še naprej generira tudi razdeljeno domoljubno lojalnost tega dela avtentičnih državljanov BiH, ki ima s prakso dvojnega političnega in institucionalnega državljanstva hude posledice za notranji mir, stabilnost, za obnovo in gradnjo zaupanja med ljudmi in narodi, za evroatlantske integracije in demokratični razvoj, za pravično reševanje meja, premoženja, upravičenih interesov BiH o pravici do morja, uporabi naravnih virov, gradnji prometne infrastrukture. Spodbujanje sistemske diskriminacije v izobraževanju in civilizacijsko neprimernega apatije „dveh šol pod isto streho“, je dodaten povod za njihovo nadaljnje in škodljivo izseljevanje za družbeno, kulturno, ekonomsko in politično bit BiH.

Odklanjanja, da se demokratični in volilni red BiH obravnava kot kakršenkoli poseben primer izven evropske pravne dediščine, da se uzakonja večinski etnični volilni legitimitet v BiH napram načelu legitimnosti parlamentarne večine pri oblikovanju oblasti, da se uzakoni etno-teritorialni unitarizem in separatizem napram funkcionalne države in vsili v sodobnem svetu zavrnjen model konsociacijske demokracije.
Model, ki bi na koncu trajno vzpostavil paralelizem oblasti razdvojenega in segregiranega družbenega, uničeno državo. Podvala je BiH ponujati koncept segregiranega družbenega, ki ni obstajal v preteklosti, ni uspel niti v vojni kljub takratnim in sedanjim proizvajanjem etničnih sovraštev. Racionalizacija oblasti da, refederalizacija države in tretji unitarni entitet, zagotovo ne. Z Ustavo BiH se Evropska konvencija o človekovih pravicah neposredno uporablja in je nad vsakim zakonom in pravom v BiH.

Odklanjanja, da se položaj hrvaškega naroda v BiH obravnava ločeno izven primerljivega položaja drugih dveh narodov, narodnih manjšin in državljanov BiH. Ne obstaja institucionalna ogroženost hrvaškega naroda v BiH. Nasprotno, mimo konsocialnega pravila, za katerega se zavzemajo tvorci Deklaracije, v BiH ne obstaja sorazmerna zastopanost v institucijah oblasti na vseh ravneh, temveč se uporablja paritetni model, ki razveljavlja modele sorazmerne zastopanosti in na katerega ne vpliva hrvaška manjšina.

Domovi narodov kot tudi klubi na županijski ravni oblasti so sestavljeni paritetno, v njih pa se odloča s soglasjem, brez možnosti preglasovanja. V Predsedstvu države, Federacije BiH, Svetu ministrov BiH prav tako, kot nikjer v Evropi. Vlada FBiH ima sorazmerno število ministrov iz vseh treh narodov in mehanizme, ki lahko ustavijo vsako odločitev, ki se razglasi za vitalni interes. Pariteti so tudi v pravosodnih organih oblasti, varnostnih, finančnih, davčnih in drugih agencijah. Vendar pa ločevanje državnih in političnih institucij na etnični osnovi pod krinko legitimnega predstavljanja ne samo, da je v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami in volilnimi standardi, temveč bi vsiljevanje samo notranje etno-teritorialne demokratizacije pomenilo konec vsake države in demokratične družbe, tudi BiH.

Zaradi tleče in odprte koalicije etničnih politik, ki so po svoji naravi izraz velikodržavnih politik sosednjih držav proti BiH, se v Deklaraciji ne kaže s prstom na položaj Hrvatov v RS, niti na ekskluzivni položaj etničnih Srbov zaradi obstoja entitetskega glasovanja v Zastupniškem domu Parlamentarne skupščine BiH.

Zavrnitev v delu in celoti vseh navodil in navedb iz Deklaracije, ki se nanašajo na volilno zakonodajo BiH in rezultate zadnjih volitev kot grobo vmešavanje v zadeve, ki po svoji naravi pripadajo v notranjo pristojnost držav in ki so v nasprotju s Poveljo in deklaracijami Združenih narodov ter enostransko tolmačenje konstitutivnosti narodov in državljanov v BiH v vsiljeni staljinistični, nedemokratični interpretaciji t.i. „konstitutivnosti“.

Zaradi naše zahteve, da Hrvaški sabor in javnost sprejmeta sodbe Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, še posebej izreke o mednarodnem oboroženem spopadu na državnem območju Bosne in Hercegovine in ugotovljenem združenem zločinskem podvigu, med drugim, državnih in vojaških voditeljev Republike Hrvaške, ter da ugotovi ukrepe in postopke za odpravo političnih in pravnih posledic nastalih z zločinskimi dejanji etno-teritorialne delitve in nasilnega združevanja in razseljevanja prebivalstva.

Ter da prispeva k obnovi državljanske družbe, sprave in zaupanja, razvoja demokratičnih institucij in standardov iz evropske pravne dediščine v Bosni in Hercegovini.

Končnega stališča, da mora hrvaška politična javnost vedeti, da domoljubni bosanski politični narod ni stvar daljne preteklosti, temveč z genocidom, meddržavnim oboroženim spopadom in združenim zločinskim podvigom utrjen in domoljubno politično ozaveščen narod, da je v veliki meri politično emancipiran od pozicije etnoreligijske skupine, prepričan v pripadanje vrednotam evropske in demokratične civilizacije. Izrazi takšne domoljubne zavesti so deloma izkazani tudi skozi rezultate zadnjih volitev, na katerih je bil izvoljen Željko Komšić, za člana Predsedstva BiH iz hrvaškega naroda, kot tudi številni drugi kandidati s kandidacijskih list, ki niso izključno monoetnično določene. 

In končno, zavračamo neutemeljeno aroganco, zgodovinske ponaredke o pretekli vojni in genocidu tistih akterjev na politični, znanstveni, propagandni in medijski sceni Republike Hrvaške, ter posebej njihov nekorekten in žaljiv odnos do starega zgodovinskega in avtentičnega bosanskega državnega in družbenega bitja.

Zgodovinsko nihalo je na strani tistih, v obeh državah, ki bodo gradili zaupanje in medsebojno razumevanje, proti tistim, ki bodo proizvajali in spodbujali sovraštvo in spopade. Še posebej med državami, ljudmi in narodi, ki niso imeli realnih razlogov za spopade in minljive politike dominacije enih nad drugimi".

Adil Kulenović, uvodno, 18. september 2022.