Reakcija IOM-a nakon Dodikove izjave o sterilizaciji RS od migranata

(Patria) - Peter Van der Auweraert, vodja misije Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Bosni in Hercegovini, je dejal, da je to, kar se dogaja v BiH, večinoma tranzitna migracija. To pomeni, da migranti večinoma vidijo BiH kot državo, skozi katero samo potujejo na svoji poti proti različnim delom Evropske unije, skozi Hrvaško, Slovenijo in naprej.

Glavni izziv za državo je, kako zagotoviti, da na eni strani migranti, ki potujejo skozi njeno ozemlje, imajo dostop do humanitarne pomoči in zaščite svojih osnovnih človekovih pravic v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi zakoni, na drugi strani pa da majhno število tistih, ki iščejo mednarodno zaščito v BiH kot begunci, imajo dostop do učinkovitega in uspešnega postopka iskanja azila v skladu z mednarodnim begovskim pravom, je dejal Van der Auweraert, poroča N1.

"Kje bodo migranti nastanjeni, medtem ko so na ozemlju BiH, je odločitev, ki jo sprejema državno Sveta ministrov, ki ima v skladu z zakoni v BiH za to izključno pristojnost.

Vloga IOM-a je, da skupaj s partnerji nudi podporo pri vzpostavljanju in upravljanju takšnih nastanitev na lokacijah, ki jih določijo oblasti. Trenutno se te nastanitvene zmogljivosti večinoma nahajajo v dveh kantonih, Sarajevskem in Unsko-sanskem. Slednji je privlačen za veliko število migrantov zaradi svoje geografske lege, torej zaradi tega, ker je blizu Slovenije, prve države Schengna, do katere lahko migranti pridejo iz BiH", je spomnil Van der Auweraert.

IOM podpira prizadevanja, da se migracijski situaciji pristopi kot vprašanju, ki zadeva državo kot celoto, ne le nekaj kantonov. Tako druge države, kot je Srbija, ravnajo v podobnih situacijah in BiH bi lahko na tem področju zlahka uporabila podoben pristop.

"Zapiranje meja v praksi redko kdaj popolnoma uspe in v vsakem primeru je to treba storiti ob spoštovanju pravice do dostopa do postopka azila. V zadnjih dveh letih so se napori mejne policije BiH povečali, vendar so migranti še naprej prihajali, predvsem iz Srbije, v manjši meri pa tudi iz Črne Gore. Podobno je vračanje migrantov v redkih primerih tako enostavno, kot se zdi", je sporočil vodja misije Mednarodne organizacije za migracije v Bosni in Hercegovini, ter dodal:

"Prvič, to se lahko dela samo v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom, še posebej mednarodnim pravom, ki se nanaša na begunce. V osnovi bi morali biti vsi zahtevki migrantov za mednarodno zaščito v BiH obravnavani in o njih bi morala biti sprejeta odločitev, in šele po končni negativni odločitvi jih je mogoče vrniti v državo izvora.

Poleg tega mora BiH spoštovati tudi tisto, kar se v mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah, ki jih je država podpisala, imenuje 'načelo nevračanja'. To pomeni, da niti posamezniki, ki niso upravičeni do statusa begunca, ne morejo biti vrnjeni v svojo državo izvora, če bi tam bili v nevarnosti.

Drugič, tudi če so ti pogoji izpolnjeni, prisilno vračanje v praksi ni vedno enostavno, še posebej v primerih, ko migranti nimajo identifikacijskih dokumentov, glede na to, da je prvi korak pri vračanju ugotavljanje državljanstva osebe. IOM nudi podporo prostovoljnemu vračanju, kar pomeni, da pomaga tistim migrantom, ki se želijo vrniti, pri pridobivanju potrebnih potnih dokumentov in povratne letalske karte. Preden se je pojavil COVID, je IOM v 12 mesecih vrnil več kot 415 migrantov in IOM še naprej zagotavlja, da so vsi migranti v BiH seznanjeni s to možnostjo".

Spomnimo, predsednik SNSD-a Milorad Dodik je v nedeljo dejal, da migranti postajajo resen problem in zahteva od Vlade RS, da najkasneje do petka pripravi načrt aktivnosti in ukrepov, ki so nujni, da bi se odzvali na vse večjo prisotnost migrantov na poteh in v naseljih v tem bh. entitetu, v katerem še vedno ne želijo migrantov.

"Zahtevamo, da se zagotovi popolna sterilizacija od migrantov na naših območjih in da se zagotovi popolna varnost naših ljudi", je dejal Dodik.