Državni odziv na izgrede v Prijepolju je mlačen, Bošnjakom sporočajo, da niso zaželeni

(Patria) - "Državni odziv na izgrede v Prijepolju je mlačen ali pogosto nikakršen, še posebej na tiste, ki so jih izvedli policisti," so sporočili iz Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji.

“Zaradi vrste novih incidentov, s katerimi se s pesmimi in grafiti poveličuje genocid in vojne zločince, Bošnjakom pa grozi nov pokol, napetost in strah v Prijepolju in med Bošnjaki v Sandžaku naraščata. Še med božičnim večerom je več deset mladeničev z baklami pred mošejo vzklikalo vznemirjajoče grožnje „Božič je, božič je, streljaj v mošeje“. Intenzivna kampanja, ki traja mesece in katere grozeči slogani so: “Od Prijepolja do Haaga, vsi so z Ratkom generalom, “Ratko Mladić heroj”, murali z likom Ratka Mladića ter sporočila sovraštva na družbenih omrežjih, so ustvarili vzdušje nestrpnosti in nezaželenosti Bošnjakov v tem kraju in v Srbiji“, navajajo v sporočilu iz Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji.

V medijih pod nadzorom oblasti krožijo različne teorije, ki Sandžak stigmatizirajo, poudarjajo dalje, saj ga dojemajo kot sporno ozemlje, ki je lahko vzrok novih nestabilnosti.

“Sandžak velja za pomembno točko na t.i. zeleni transverzali in kot pot za teroriste, kar je bila hrbtenica propagande za pripravo vojne in zločinov proti Bošnjakom. Incidenti so pogostejši prav v Sandžaku, saj ga obravnavajo kot zadnjo ofenzivo proti “zeleni transverzali” in predstavlja poskus dokončanja etničnega čiščenja. Eskalacija srbskega nacionalizma tako v Srbiji kot v Republiki srbski obuja strahove Bošnjakov in negotovost glede njihove prihodnosti. Rast islamofobije in stalna fiksacija na islamski ekstremizem je v funkciji opravičevanja zahtev po secesiji Republike srbske in povečanega pritiska na Bošnjake ter njihovo marginalizacijo v Sandžaku”, poudarjajo.

Nadalje navajajo, da so kljub očitnemu zanemarjanju države tega območja, Bošnjaki v preteklih desetletjih vložili veliko dobre volje v ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov med Srbi in Bošnjaki.

Helsinški in Sandžaški odbor za človekove pravice menita, da je država dolžna sprejeti konkretne korake, da bi zagotovila varnost vseh državljanov enako, kot tudi, da je njena obveznost, da se angažira pri vzpostavljanju zaupanja Bošnjakov do pristojnih državnih organov.

Prav tako pričakujejo od mednarodnih dejavnikov, da bodo pozorni na dogajanja v Sandžaku, dokler ne bo prepozno. Kajti, kot pravijo, je v teku intenzivna implementacija projekta “srbski svet”.