Ivo Lučićeve ratne vizije: Tuđmanov obavještajac na državni televiziji Hrvaške poziva na razpad BiH

Piše: Haris Ljevo

Bo bošnjak izbiral hrvaške predstavnike? Je treba spremeniti volilni zakon? Kakšno je varnostno stanje v BiH, ki jo preplavijo migranti? Kakšna bi bila idealna rešitev za enakopravne odnose med tremi narodi v BiH?

Na ta vprašanja so imeli sinoči v oddaji Odprto na hrvaški državni televiziji priložnost odgovoriti podpredsednik HDZ-ja Milijan Brkić, Ivo Lučić s Hrvaškega zgodovinskega inštituta, glavni tajnik SDA Hrvaške Armin Hodžić, član predsedstva SDP-ja Ivo Jelušić, strokovnjak za ustavno pravo iz Sarajeva Kasim Trnka in Vlado Rogić iz CIK BiH.

Oddaja na HRT-ju je bila idealna priložnost za Iva Lučića, da ponovi svoje stališče o državni ureditvi BiH.

- BiH je že dolgo v politični krizi, zdaj pa je postala tudi ustavna kriza. Odločitev ustavnega sodišča je treba izvesti. Žal je Daytonski sporazum, katerega aneks je Ustava BiH, do zdaj neštetokrat spremenjen, nekatere odločitve so bile vsiljene na silo, tako tudi ta volilna pravila. Vodilne stranke v BiH, pet bošnjaških strank, teh volilnih pravil ne želijo spremeniti. Zdi se mi, da so se lotili preoblikovanja Federacije v svoj entitet, medtem ko Republike Srbske ne bodo dotaknili. Hrvati v BiH ne bodo pokleknili. Vendar je to predvsem huda kriza države, ki postavlja pod vprašaj legitimnost in legalnost, pa tudi samo obstojnost države. Pod krinko ustvarjanja državljanske države bodo Bošnjaki zdaj izbirali hrvaškega člana predsedstva - je pojasnil Lučić.

Lučić že dolgo odkrito poziva k razpadu države BiH, med vojno pa je aktivno sodeloval pri njenem rušenju.

Ivo Lučić je bil eden od glavnih ljudi HVO-ja in bližnji prijatelj ter sodelavec Franja Tuđmana in hrvaškega ministra za obrambo Gojka Šuška v času največjih zločinov nad Bošnjaki Hercegovine, v času, ko hrvaški in herceg-bosanski vojaški in politični vrh ni skrival, da želi takratno tako imenovano Herceg-Bosno priključiti Hrvaški.

O vojni in povojni vlogi SIS-a je pisala tudi znana hrvaška novinarka Jasna Babić v knjigi „Urota Blaškić“, kjer je opisano, kako je ta tajna služba delovala celo proti posameznim častnikom HVO-ja, ki niso bili naklonjeni političnemu vrhu.

Profesorja, zgodovinarja, generala in nekdanjega Tuđmanovega vohuna je morda najbolje opisal ugledni mostarski zgodovinar Dragan Markovina, čigar družina je med vojno prav tako morala zapustiti Mostar, ker se ni ujemala s HDZ-jevskim opisom pravega Hrvata.

- Celoten problem Ive Lučića in njemu podobnih je, da si ne lažemo in se ne ovijamo v celofan, v tem, da je plemenita vizija Maksa Luburića, enako kot nekoliko blažja različica Franja Tuđmana, doživela popoln zlom in zdaj bi dal vse, da ne bi bilo tako. Lučić pripada tisti posebni vrsti ljudi, za katere posamezne človeške usode nič ne pomenijo. Vse je posvečeno cilju. Domovini, krvi in zemlji. Tu je tako imenovano humano (če gre) oziroma nehumano (če ne gre) preseljevanje ljudi iz njihovih domov povsem normalno. Pomemben je le teritorij in nič drugega.

Za Lučića ne obstaja posameznik, svoboden razvoj posameznika, ki bi ga na primer izključno zanimala (edina resnična) duhovna svoboda. Ne, ampak lepo, zapišimo ta kos zemlje; do sem mi Hrvati, od tod balije. Naredili bomo kakšno stražarsko hišo, vsekakor pa velja razmisliti, da bi v bližnji prihodnosti te pogane iz mešanih zakonov in druge nacionalne izdajalce nekam internirali. Morda spet v Dretelj, tam je že postavljena infrastruktura – je Lučića opisal Markovina.

Namesto da s strani dnevnih časopisov in javnih tribun po vsej Hercegovini ter s ekranov hrvaške državne televizije drži moralne lekcije nasprotnikom, bi moral zgodovinar Lučić javno spregovoriti tudi o svoji in vojni vlogi službe, na čelu katere je bil.

Kot nekdanji prvi policist Hercegovine, kasneje pa vodilni mož obveščevalne službe HVO-ja v času največjih zločinov, ni dvoma, da bi imel general Lučić veliko povedati.

Predvsem Oddelku tožilstva Bosne in Hercegovine za vojne zločine.