Razprava na Ustavnem sodišču FBiH: Kako je Marinković Lepićeva v odstopu podpisovala akte, če ni vodila seje?

(Patria) - Kako je lahko na osmi seji Predstavniškega doma Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine akt o zapolnitvi delovnih teles podpisala Mirjana Marinković-Lepić (Naša stranka), odstopljena predsedujoča, če ni vodila te seje?

Kako je mogoče sklicati peto sejo Komisije za izbor in imenovanje tega doma, če predhodno ni bil sklican nadaljevan prekinjene četrte seje? To so nekatera vprašanja, ki so jih imele sodnice Ustavnega sodišča Federacije BiH na današnji javni razpravi, ki je potekala v Sarajevu, poroča Faktor.

Neprekidno so nam ogrožene pravice

Razprava se je nanašala na predmet v zvezi z zahtevo 39 poslancev Predstavniškega doma FBiH za rešitev spora med predlagatelji zahteve in vodstvom Doma v zvezi s sklicem in izvedbo 8. redne seje 22. januarja 2024.

- Razlog naše vloge na Ustavno sodišče FBiH je v dejstvu, da smo bili mi kot poslanci v Predstavniškem domu Parlamenta FBiH s postopki vodstva neupravičeno prikrajšani za relevantne informacije in dostavo dokumentacije v zvezi s točkami dnevnega reda, kar se uresničuje z nedostavo gradiv ob vabilu na sejo v rokih, ki jih določa poslovnik, in obrazložitvami gradiv. Nedostava poročil delovnih teles v predpisanih rokih. Naknadno uvrščanje točk na dnevni red osme seje - je pojasnjevala Bišćević Tokićeva in dodala:
- Seja je potekala 22. januarja 2024. Kršitev poslovnika se kaže tudi v pooblastilu za sklic osme redne seje Predstavniškega doma. Namreč, 5. decembra 2023. je predsedujoča Mirjana Marinković-Lepić dala pooblastilo podpredsedujočemu Mladenu Boškoviću, v nasprotju z določbami poslovnika. Preden je dala pooblastilo, se ni posvetovala s podpredsedujočo Edino Gabela, kasneje pa smo izvedeli, da niti z Boškovićem. Samoiniciativno mu je dala pooblastila. Bila je prisotna na osmi delovni seji, v polnem obsegu je sodelovala pri delu seje, opravljala vse dolžnosti predsedujoče.

Poslovnik ne pozna instituta odstopa

Opozorila je, da ob vabilu na 8. sejo ni bilo dostavljeno gradivo z informacijo o nefunkcioniranju delovnih teles Predstavniškega doma.

- V konkretnem primeru ni bil izdelan, niti ni obstajal akt, ki bi bil naslovljen kot informacija, izdelan s strani pooblaščenih predlagateljev - je dejala Bišćević Tokićeva.

Drugo stran, parlamentarno večino, je na razpravi zastopal zvezni poslanec Belmin Zukan.

- Menim, da je pomembno povedati, da poslovnik sploh ne pozna instituta odstopa vodstva ali poslanca pri notranji prerazporeditvi znotraj Doma. V zvezi s tem odstopa ni mogoče šteti za zahtevo za razrešitev. V zvezi s tem je predsedujoča morala prevzeti svoje obveznosti do imenovanja novega predsedujočega, kar se je tudi zgodilo. Marinković-Lepićeva je morala opravljati svojo dolžnost, da ne bi prišli v situacijo, da se seja ne more sklicati - je dejal Zukan.

Po njunem izlaganju so sledila vprašanja sodnic.

- Na osmi seji je bil sprejet sklep o zapolnitvi delovnih teles. Zakaj je sklep podpisala oseba, ki ni vodila te seje - je vprašal sodnik Branimir Orašanin.

Zukan je dejal, da "poslovnik Predstavniškega doma pravi, da akte, ki jih sprejema Dom, praviloma podpisuje predsedujoči".



- Čeprav takrat ni vodila seje, smo menili, da ni ovire, da podpiše tudi te akte - je dejal Zukan.

Nikoli ni bil nadaljevan prekinjen četrti seja

Predsednica sodišča Aleksandra Martinović je postavila vprašanje obema stranema, naj pojasnita 49. člen poslovnika o delu. Natančneje, naj pove, ali poslovnik določa način zapolnitve delovnih teles, ko v času mandata nekdo od članov odstopi ali mu na drug način preneha mandat.

Zukan je odgovoril, da poslovnik takšnih situacij ne prepoznava, češ da so poskušali zapolniti delovna telesa, vendar se je zgodilo, da poslanci, ki so prisotni na seji in so člani komisij, na primer Komisije za izbor in imenovanje, niso prisotni na sejah, sklicanih med odmori, in se ponovno redno pojavijo na nadaljevanju seje.

Martinovićeva je nato zahtevala od predstavnikov poslancev, ki so vložili zahtevo za razrešitev spora, da komentirajo takšen pojav in ali je to res.

- Predvsem morate vedeti, ko gre za Komisijo za izbor in imenovanje Predstavniškega doma, da je bila marca 2023. četrta seja, ki je bila nenadoma prekinjena in so člani komisije iz opozicije zahtevali, da se nadaljuje. To je vztrajno ignoriral predsednik Komisije (Mladen Bošković) in skliceval peto, šesto sejo. To je razlog, da poslanci niso bili prisotni na sejah, sklicanih med odmori, ker to ni bil nadaljevanje četrte seje - je pojasnil zvezni poslanec Mahir Mešalić.

Nato je bila razprava zaključena, predsednica Ustavnega sodišča FBiH Aleksandra Martinović pa je pojasnila, da je po razpravi potrebno izvesti celoten postopek, vendar bo sodba javno izrečena.