Razsipanje proračunskih sredstev: Kaj bi občine v RS lahko storile za ceno referenduma?

Eno od vprašanj v zvezi z referendumom v RS, ki je bilo od začetka potisnjeno v ozadje glede na celotno situacijo, ki ga spremlja, je tudi vprašanje njegovega financiranja v entiteti, ki že dolgo tone v vse večje dolgove, poroča novinarska agencija Patria.

„Poceni“ referendum je bil še posebej drag, če ga gledamo z lokalne ravni – mnogi župani in županje bi se lahko pohvalili z veliko boljšimi rezultati v preteklem mandatu, če bi jim bil na voljo denar, ki je bil porabljen za referendum.

Na vprašanje o stroških izvedbe referenduma o 9. januarju kot Dnevu Republike Srbske je predsednik Narodne skupščine RS, Nedeljko Čubrilović, izjavil, da so bili stroški napovedanega že ocenjeni, ko je bila sprejeta odločitev o njegovi izvedbi. Mediji so takrat poročali, da so bili stroški ocenjeni na tri milijone mark, čeprav nihče ni citiral Čubrilovića kot vir te informacije.

Štiri dni kasneje se je oglasil Siniša Karan, predsednik Komisije za izvedbo referenduma, da bi javnost prepričal, da bo referendum ne le dvakrat cenejši od zneska, navedenega v medijih, ampak tudi „najcenejši referendum na teh prostorih“:

Osebno mislim, da je to okvir, ki ne bo presežen, morda bo le manjši, in trenutno je to 1.425.300 KM. To bo najcenejši proces te vrste na teh prostorih. Siniša Karan, 16.08.2016.

Republika Srbska je v začetku septembra na banjaluški borzi ponudila obveznice in zakladne zapise v vrednosti 55 milijonov KM. V novo zadolževanje se je šlo, da bi se poplačale proračunske obveznosti, za katere entiteta že dolgo nima denarja. Milijon, pa tudi tri milijone mark, morda delujejo nepomembno v primerjavi s 55 milijoni, tako kot samo zadolževanje 55 milijonov deluje kot kaplja v morje obstoječega dolga Republike Srbske, ki je že lani presegel 5 milijard mark.

Za večino lokalnih skupnosti pa znesek 1,5 ali 3 milijone mark predstavlja znaten denar, ki bi bil dragocen pri reševanju problemov, s katerimi se soočajo državljani/ke občin in mest, piše Istonomer.