Ramić: Vlada FBiH je s povečanjem proračuna pokazala, da je skrb za povratnike tudi skrb za državo

(Patria) - Načrtovani proračun Zveznega ministrstva za razseljene osebe in begunce v letošnjem letu znaša 48,2 milijona KM in je skoraj dvakrat višji v primerjavi s preteklim letom, ko je znašal 26.890.623 KM in je to pravzaprav eno najpomembnejših načrtovanih povečanj v proračunu Federacije BiH za leto 2022. O pomenu teh povečanj sredstev ministrstva za Patrijo govori minister Edin Ramić.

„Veseli me predvsem, da smo končno vprašanje potreb povratnikov izločili iz dnevno-političnih dogodkov in ga umestili kot strateško. V preteklih letih je SDA vztrajala pri večjem povečanju proračuna za povratnike, letos je to skupno prizadevanje vseh „pro-bosanskih“ strank. Upam, da se bo ta pristop ohranil tudi v prihodnjih letih in da bo sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o razseljenih osebah in povratnikih v Federaciji BiH, ki predvideva izdvajanje 1,5 – 3 % proračunskih prihodkov in prejemkov v Federaciji BiH za potrebe razseljenih oseb in povratnikov.

Število prijav na naše javne pozive je najboljši pokazatelj dejanskih potreb ljudi v povratniških okoljih. Seveda bo načrtovano povečanje proračuna dodatno pomagalo projektom, ki prihajajo iz povratniških okolij. Veliko je zanimanja za gradnjo infrastrukture, verskih objektov, individualnih stanovanjskih enot, nakup potrebne opreme za podjetnike in mehanizacije za kmete. Tam so tudi zahteve za potrebe mladih, NVO, humanitarnih organizacij, posameznikov itd. Naša zaveza je omogočiti vrnitev vsakemu človeku na njegovo predvojno prebivališče in omogočiti boljši življenjski standard tistim, ki že vrsto let živijo v povratniških krajih brez ustrezne infrastrukture – pravi Ramić.

Glede na napovedi bo od skupnega zneska tekočih transferjev, na ekonomski kodi tekočih transferjev posameznikom za razseljene osebe in povratnike načrtovanih 25,4 milijona KM, kaj to pravzaprav predstavlja, kakšni projekti so načrtovani?

Ramić: Širok je spekter dejavnosti, ki bodo uresničene v okviru tekočih transferjev, gre za podporo povratnikom pri zaposlovanju/samozaposlovanju, ki se kaže v podpori start-up projektom, malim, srednjim in velikim podjetjem, gradnji objektov, pomembnih za širšo družbeno skupnost (športnega, kulturnega in izobraževalnega značaja). Tam so še projekti, ki povezujejo občine in entitete, ter skupni projekti z vladnimi in nevladnimi organizacijami.

Pomembno je tudi povečanje v kapitalskih transferjih Zveznega ministrstva za razseljene osebe in begunce, v kakšnem smislu se bo uresničilo, natančneje koliko konkretno ta povečanja znašajo in kako bo denar porabljen?

Kapitalski transferji Zveznega ministrstva za razseljene osebe in begunce se nanašajo na Program – Podpora izvajanju trajnostne vrnitve, beguncev in razseljenih oseb z območja regije Srebrenica.

Glede na predlog proračuna za leto 2022 ta transfer znaša skupno 5 milijonov KM, kar predstavlja povečanje za 3 milijone v primerjavi s preteklim letom. Letos načrtujemo izločiti posebna sredstva v višini najmanj 1 milijon KM za projekte Memorijalnega centra Srebrenica - Potočari, vključno s prilagoditvijo objektov ter obnovo in gradnjo potrebne infrastrukture v Memorijalnem centru, s čimer se bodo znatno izboljšali pogoji za njegovo delovanje in razvoj, vse z namenom krepitve kulture spomina ter ohranjanja zgodovinskih dejstev in resnice o genocidu. Del sredstev bomo porabili za gradnjo manjkajočih objektov na sami trasi „Marša mira“ ter ureditev prostora pred samim Centrom in povezovanje MC in Centra za matere Srebrenice s pešpotjo.

Pod predpostavko, da bo največ sredstev usmerjenih v razvojne projekte, ki bodo omogočili nova in ohranili obstoječa delovna mesta, lahko razkrijete podrobnosti glede samih projektov?

Poleg programa „Podpora zaposlovanju/samozaposlovanju povratnikov v kmetijstvu“, za katerega je ministrstvo konec leta 2021 že razpisalo 2 javna poziva in na katera je prispelo več kot 3000 vlog, kjer se zahtevana pomoč ocenjuje na več kot 40 milijonov KM, ministrstvo nadaljuje s podporo mladim izobraženim članom povratniških družin skozi Program pomoči pri opravljanju pripravniškega staža z delom ali brez sklenitve delovnega razmerja povratnikov z VSS. Prav tako se v letu 2022 načrtuje nadaljevanje podpore ustanavljanju, razvoju in obstoju malih, srednjih podjetij, obrtnikov in drugih poslovnih subjektov z namenom zaposlovanja/samozaposlovanja in ohranjanja obstoječih delovnih mest povratnikov na območju BiH, skozi izvajanje naslednjih programov:

• Podpora razvoju start-up (začetnega biznisa) povratnikov;
• Program zaposlovanja povratnikov v mali industriji;
• Program podpore investicijskim projektom z namenom zaposlovanja povratnikov.

Kot pomoč poslovnim subjektom, ki zaposlujejo povratnike v pogojih ekonomske krize, povzročene s posledicami pandemije COVID-19 in drugimi neugodnimi globalnimi dogodki, ministrstvo v letošnjem letu načrtuje izvajanje:

• Program – povračilo stroškov davkov in prispevkov za zaposlene povratnike na območju entitete Republika Srpska, z namenom ohranjanja obstoječih delovnih mest povratnikov na območju entitete Republika Srpska v pogojih pandemije in splošne ekonomske krize;
• Program – „Podpora povratnikom za spomladansko/jesensko setev“

Napovedovali ste nove programe, ki bodo zajeli najmlajšo populacijo – šolarje in kategorijo upokojencev z nižjimi dohodki, o čem pravzaprav gre?

Edine kategorije družbe, ki niso bile neposredno zajete z našimi programi, so bili najmlajši šolarji in upokojenci z minimalnimi pokojninami. Zasnovali smo programe pomoči tudi zanje, tako da bodo letos skozi načrtovane javne pozive podprti z določenimi dajatvami, ki bodo izboljšale kakovost življenja upokojencev z najnižjimi pokojninami in šolarjev, ki hodijo v šolo. S tem bomo olajšali njihovo začetno šolanje, tretjo dobo pa naredili čim bolj prijetno.

Ali samo povečanje proračuna za to ministrstvo pomeni tudi večjo skrb za eno najbolj ranljivih kategorij v BiH, ob upoštevanju, da Aneks 7 nikoli ni bil uresničen?

Vlada Federacije BiH je s povečanjem proračuna pokazala, da je skrb za povratnike tudi skrb za državo. Lahko rečemo, da so povratniki eden od pomembnih stebrov naše domovine in pri tem bomo vztrajali, dokler bo obstajal interes za vrnitev vsakega človeka. Vendar pa je za trajnostnost vrnitve potreben multisektorski pristop in obravnava povratnikov na območju entitete RS enako kot rezidentov Federacije BiH. Vsaka ugodnost državljanom Federacije BiH, ki ne vključuje tudi povratnikov v entiteti RS, vodi do prijav prebivališča v Federaciji BiH. Potrebno je sistemsko rešiti pravice povratnikov in jih ne vezati na prijave bivanja, temveč na status. Denar je seveda potreben, vendar ni dovolj, da bi rešil vse oblike diskriminacije, ki so jim izpostavljeni tisti, ki so „manjšinski povratniki“.

V kontekstu aktualnih dogodkov, in glede na to, da vse pogosteje slišimo, da se povratniki ne počutijo varno, lahko poveste načrte ali strategije, s katerimi se bo povratnikom namenila večja pozornost?

Mi smo žal družba, ki goji razlike glede na drugega in drugačnega. Vsako stopnjevanje napetosti negativno vpliva na tiste, ki so manjšina v določenih delih naše države. Razlog, zakaj se osredotočamo na entiteto RS, je prisotnost sistemske diskriminacije, medtem ko se v drugih delih države povratniki obravnavajo kot kolateralno posledico nerešenih odnosov/pristojnosti različnih ravni oblasti. Naša stalna prisotnost v povratniških okoljih je spodbuda in sporočilo, da institucije skrbijo za ranljive kategorije. Po drugi strani pa ne sprejemamo mnenja, ki nam ga vsiljujejo v življenjskem prostoru, da so povratniki kategorija naše družbe, ki jo je treba pomagati izključno skozi socialne dajatve.

Nasprotno, v povratniških okoljih zagotovo živi znatno število ljudi, ki lahko živijo, kjer želijo, vendar so se kljub temu odločili ostati v svojih rojstnih krajih. Razvijajo svoje posle, ustanavljajo družine in ne menijo, da bi morali kamorkoli iti. Takšnim ljudem in vsem, ki so se odločili ostati na svojih posestvih, želimo ponuditi več in država mora stati za njimi. Varnost vsakega povratnika je enako pomembna kot varnost vsakega državljana te države.

(A.Č.Z.)