Delavci iz Nepala in Indije vse pogosteje delajo v Bosni in Hercegovini

(Patria) - Ocenjuje se, da v Bosni in Hercegovini trenutno dela nekaj več kot sedem tisoč tujih delavcev, med najbolj iskanimi poklici pa so kuharji, čistilci, tesarji, armirci, zidarji in mizarji.

Že devet mesecev 28-letni Lekh Nath iz Nepala dela v enem podjetju v Bijeljini. Pravi, da je zadovoljen s pogoji dela, Bosno in Hercegovino pa je izbral zaradi dobrega zaslužka in ugodne klime.

„Bosna je zelo dobra država. Prej sem osem let delal v Dubaju in imam dolgoletne izkušnje s prodajo. Pogoji dela so dobri, vsi so zelo prijazni do nas. Ko zbolimo ali se utrudimo, so tam, da nam pomagajo. Klima v Bosni je dobra, podobna nepalski, in to je dobro mesto za življenje,“ pravi Nath za BHRT.

Glede na ocene, v Bosni in Hercegovini trenutno dela več kot 7.000 tujih delavcev, največ iz Nepala, Bangladeša in Indije. Za 21-letnega Aagmana Bisto je BiH država, v kateri vidi svojo prihodnost.

„Nisem pričakoval, da bo ta država tako dobra. V Nepalu ne dobimo veliko plačani, tukaj pa je plača dobra in vsi smo veseli. Delo je sicer težko, a sem ga obvladal. Načrtujem ostati tukaj, kolikor dolgo bom lahko,“ navaja Bista.

Skupna letošnja kvota za zaposlovanje tujcev v Bosni in Hercegovini znaša 7.427 delovnih dovoljenj. Od tega jih 4.500 odpade na Federacijo BiH, 2.000 na Republiko srbsko, ostanek pa na Brčko distrikt, podatki so Agencije za delo in zaposlovanje BiH. Največ tujih delavcev je trenutno zaposlenih v proizvodnji, kmetijstvu in gradbeništvu, pravijo iz Agencije za zaposlovanje tujih delavcev „Ino Balkan“.

„Ino Balkan je trenutno edina licencirana agencija v Republiki srbski. Sama procedura je zelo zahtevna in traja več mesecev, saj vključuje izbiro kandidatov, pripravo dokumentacije, izdajo delovnih dovoljenj, dovoljenj za bivanje in prijavo delavcev v delovno razmerje,“ poudarja Dijana Berić iz agencije „Ino Balkan“.

Mujo Hasić, predsednik Združenja delodajalcev Federacije Bosne in Hercegovine sporoča: „Potrebno je liberalizirati prihod tujih delavcev zaradi nezadostnega števila domačih delavcev na trgu dela v BiH. Pričakujemo, da bo zakonodaja v prihodnjem obdobju pospešila proces pripeljati delovno silo.“

Na pripombe, da se z uvozom delovne sile znižuje cena dela v državi, delodajalci odgovarjajo, da tuji delavci niso poceni delovna sila, saj njihov angažma vključuje dodatne stroške, kot so namestitev, integracija in administrativni postopki.“