Delovna skupina pisala O'Brienu: Prosimo vas, bodite pozorni na vedenje Christiana Schmidta

(Patria) - Skupina Bosancev in Hercegovcev ter Američanov bosansko-hercegovskega rodu z imenom "Delovna skupina za BiH", ki združuje bosansko-hercegovske in tuje intelektualce ter aktiviste, je poslala pismo pomočniku državnega sekretarja ZDA za Evropo in Evrazijo Jamesu O'Brienu kot odziv na, kot so navedli, delovanje visokega predstavnika za BiH Christiana Schmidta v zvezi s sodbo v "zadevi Kovačević proti Bosni in Hercegovini".

-Mi, Delovna skupina za Bosno in Hercegovino, ki jo sestavljajo osebe, ki so preživele genocid, in zagovorniki, vas formalno prosimo, da bodite pozorni na nedavne poteze Christiana Schmidta, visokega predstavnika v BiH. Schmidt je interveniral, ob domnevni podpori ameriškega veleposlanika v BiH, kar je bil neprimeren poskus, da se razveljavi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi 'Kovačević proti Bosni in Hercegovini' – navajajo člani te skupine v pismu, poslanem O'Brienu.

Opozarjajo, da je v zadevi Kovačević Sodišče ugotovilo, da zaradi ''kombinacije teritorialnih in etničnih pogojev'' pritožnik ne more glasovati za kandidata po svoji izbiri za Predsedstvo BiH in Dom narodov BiH. Te omejitve predstavljajo ''diskriminatorno ravnanje v nasprotju s Členom 1., Protokola 12''.

-Sodišče je ugotovilo, da obstoječi volilni sistem v BiH krepi 'etnične delitve v državi in spodkopava demokratični sistem'. Zadeva Kovačević se nanaša na uresničevanje pravice do glasovanja kot stebra demokracije – sporočajo iz Delovne skupine za BiH ter poudarjajo, da je sodba v zadevi Kovačević v skladu s prejšnjimi ugotovitvami Sodišča "da so bili z Ustavo BiH kršene temeljne človekove pravice, začrtane z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah".

Člani Delovne skupine v pismu, v katerega je Fena imela vpogled, poudarjajo, da Ustava BiH daje pravico do kandidature za najvišjo politično funkcijo v državi izključno pripadnikom treh konstitutivnih narodov - Bošnjakom, Hrvatom in Srbom. V zadevi Sejdić-Finci proti BiH je Sodišče ugotovilo, da je odrekanje pravice Romom in Judom, da kandidirajo na volitvah za te funkcije, "diskriminatorno" in predstavlja kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je obrazložilo, da čeprav se je koncept "konstitutivnih narodov" morda zdel nujen za končanje brutalnega spopada, zaznamovanega z genocidom, "diskriminacija, utemeljena izključno na rasni pripadnosti osebe, objektivno ni mogoče opravičiti v današnji demokratični družbi".

Podobno, kot opozarjajo iz Delovne skupine, če se nekdo ne izjasni kot pripadnik enega od treh konstitutivnih narodov, nima pravice kandidirati na volitvah za navedene funkcije.

V zadevi Zornić proti BiH je Sodišče prav tako razsodilo, da je taka neprimernost diskriminatorna. Sodišče je, poudarjajo iz Delovne skupine, vztrajalo, da "po več kot osemnajstih letih od konca tragičnega spopada ne more več obstajati noben razlog za ohranitev spornih ustavnih določb". Sodišče je pričakovalo, da bodo demokratični dogovori doseženi brez nadaljnjega odlašanja, ter vztrajalo, da ima vsak državljan BiH pravico kandidirati na volitvah za Predsedstvo in Dom narodov brez diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti.

-Glede na dosledno naravo teh sodb predlagamo, da visoki predstavnik, namesto da bi interveniral v poskusu izpodbijanja sodbe v zadevi Kovačević, izvaja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, da bi se napredovale človekove pravice, demokracija in vladavina prava v BiH. Neizvajanje sodb Sodišča ne le odlaša potrebne demokratične in ustavne reforme, ampak tudi ugaja etnonacionalističnim interesom in krepi etnične delitve, ki bi lahko privedle do prihodnjih spopadov – opozarjajo iz Delovne skupine.

Apelirajo na Združene države Amerike, naj podprejo pričakovanja Evropskega sodišča za človekove pravice, da BiH preide v demokratično družbo, v kateri se spoštujejo človekove pravice in vladavina zakona. Takšne demokratične in ustavne reforme so, kot ocenjujejo, nujne za pristop BiH k Evropski uniji.

-V tem smislu bi bilo pomembno, da Združene države Amerike kot članica Upravnega odbora Sveta za izvajanje miru, pa tudi ostale članice Upravnega odbora, svetujejo visokemu predstavniku, naj se umakne iz sodelovanja v zadevi Kovačević proti BiH – so sporočili iz Delovne skupine za BiH.

Kovačević se je Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu pritožil, navajajoč, da mu je ogrožena aktivna volilna pravica, ker kot nekdo, ki živi v entiteti Federacija BiH, lahko glasuje izključno za Hrvata in Bošnjaka, ko izbira člane Predsedstva BiH.

Sodišče je razsodilo, da so bile pravice Slavena Kovačevića kršene.

Zahtevo za ponovno preučitev sodbe je BiH vložila pri tem sodišču 5. oktobra lani, pritožbo pa sta vložili vršilki dolžnosti agentici BiH pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Monika Mijić in Jelena Cvijetić. Veliki senat tega sodišča bo odločal o pritožbi BiH, ko bo sprejeta tudi končna odločitev.