Potuj Evropo: Črna gora bo z varnim korakom v Odprti Balkan!

Piše: Nevena Kovačević

---

Kljub negativnemu mnenju Beneške komisije, z glasovi 41 poslanca stare - nove parlamentarne večine so bili drugič sprejeti neustavni amandmaji k Zakonu o predsedniku Črne gore.

Že tedne so potekala parlamentarna srečanja, ki so očitno predstavljala le navidezen poskus dialoga, saj na črnogorski politični sceni pripravljenosti za dialog ni.

Poslanci iz vrst Demokratske stranke socialistov so trdili, da bodo podprli izbiro enega sodnika Ustavnega sodišča, če bo z dnevnega reda seje umaknjen neustavni Zakon o predsedniku.
DPS že ne vem katerič odklanja sprejeti dejstvo, da niso več na oblasti, ter da vsakršno pogojevanje rusko-srbskih igralcev le krepi manevrski prostor za njihovo protidržavno delovanje.

Kako je mogoče, da del suverenističnih strank še vedno ne dojema, da je scenarij razpada države že zdavnaj zasnovan zunaj Črne gore in da prostora za izsiljevanje in politične manipulacije ni več?

Ustavno sodišče je torej še vedno v blokadi.

Državljansko gibanje URA je, zatekajoč se k najcenejšim političnim manipulacijam in zamenjavi tez, poskušalo opravičiti glasovanje za Zakon o predsedniku, čeprav je bilo že od prvega glasovanja povsem jasno, da od tega akta ne bodo odstopili. In tako je bilo spet na najbolj brezobziren način poteptana ustava in zadušena vladavina prava, natanko tako, kot ustreza proruski Demokratski fronti, ki si želi institucionalnega kaosa in rušenja ustavnega reda, pa tudi Dritanovi URI, ki dosledno izvaja naloge Moskve in Beograda.

Po koncu seje je celodnevni protest državljanov pred stavbo skupščine dosegel vrhunec z žvižgi, prebijanjem zaščitne ograje in uporabo solzivca s strani policije. Na žalost smo takšnim prizorom priča vsakodnevno, konca pa ni na vidiku. Vrstijo se odzivi evropskih partnerjev.

Sporočila so jasna – politični akterji bi morali doseči dogovor o umiku neustavnega zakona, nov razpis za kandidate za sodnike Ustavnega sodišča pa bi moral biti čim prej objavljen. Niti odpoved Parlamentarnega odbora za stabilizacijo in pridružitev med Črno goro in Evropsko unijo ni pretresla političnih voditeljev.

Čeprav je bil Vladimir Bilčik povsem jasen, ko je kot razlog za odpoved navedel sprejetje neustavnih amandmajev k Zakonu o predsedniku, je premier v tehničnem mandatu to nedvoumno sporočilo zelo cinično označil za politično oceno, medtem ko je predsednica skupščine Danijela Đurović, ki naj bi skupaj z Bilčikom predsedovala odboru, poudarila, da meni, da ohranja stike z nekaterimi političnimi akterji v Črni gori, ter da je odločitev o odpovedi posledica političnega vpliva.

Voditelji oblasti ne marajo sporočil evropskih partnerjev da brez konkretnih reform ni nadaljevanja poti v EU in da je ogrožena vodilna pozicija Črne gore v procesu evropskih integracij, prav tako ne rezultatov najnovejše raziskave, ki kaže, da 77,8 % državljanov podpira članstvo Črne gore v EU.

Za razliko od voditeljev EU zahodni partnerji izkazujejo precej hinavski odnos do dogajanja v Črni gori. Sporočila, da je treba osredotočiti se na blaginjo, korist in varnost državljanov, so odraz nepripravljenosti Zahoda, da se jasno ogradi od odločitev parlamentarne večine in obsodi protidržavne in protiustavne poteze.

In to ni prvič, da smo priča protislovju mednarodne skupnosti, ki ga Dritan Abazović izkorišča za nadaljevanje propagiranja zgodbe o Odprtem Balkanu in podpori partnerjev njegovi politiki. V prid njegovim tezam govori tudi izjava Gabriela Escobarja, ki je za radio Svobodna Evropa med drugim dejal, da je stališče Združenih držav Amerike, da Odprti Balkan ni v nasprotju z evropskimi obveznostmi države ter da gre za pobudo, ki krepi regionalno sodelovanje.

Vstop Črne gore v Odprti Balkan je zdaj že gotov. Čeprav je Abazović zanikal informacije Pobjede, ki govorijo o tem, da bi lahko že čez nekaj dni podpisal odločitev o pridružitvi Črne gore tej regionalni pobudi, se bo to brez dvoma kmalu zgodilo.

Ignorirajoč analizo Ministrstva za evropske zadeve o prednostih in slabostih Odprtega Balkana, v kateri so jasno argumentirani razlogi, zakaj Črna gora nikakor ne bi smela postati članica te pobude, Abazović vztraja pri trditvi, da je zelo koristna za našo državo. Abazović je večkrat poudaril, da ima zelo afirmativen odnos do Odprtega Balkana, kar je ponovil tudi danes.

Vedeli smo že od njegove udeležbe na vrhovih, posvečenih tej pobudi, da se bo takšnemu koraku nemogoče izogniti, če bo vlada še naprej delovala v tehničnem mandatu. Vedeli smo, a nam je očitno bilo lažje verjeti, da bodo privrženci Putinove in Vučićeve politike, po čudežu, upoštevali priporočila evropskih partnerjev.

Ne, nismo bili prevarani, le delali smo se, da ne vidimo, kaj se nam pripravlja. Proruska Demokratska fronta, katere voditelji so obsojeni zaradi poskusa državnega udara in katere poslanci upajo na naglo povečanje števila prebivalcev, ki se bodo na prihajajočem popisu prebivalstva izrekli za Srbe, da bi nato lahko pristopili k spremembi ustave, zastave in himne, zdaj nadzoruje vse procese v državi.
Dejstvo, da DF narekuje smer političnega delovanja, ki ga Demokrati in URA brezpogojno izvajajo, je najslabši scenarij, ki je lahko doletel to državo.

Ko Abazović dokonča proces pristopa Črne gore k Odprtemu Balkanu, kar je strateški in edini cilj URE in SNP, sledi sestavljanje vlade na čelu z Miodragom Lekićem, kar bo zelo verjetno pripeljalo voditelje Demokratske fronte na ključne položaje v izvršilni oblasti. In to bo za Črno goro začetek konca, popravnega izpita pa ni.

Floskule in patetična sporočila nam ne bodo pomagala, prav tako nam ne bo pomagalo molčanje številnih predstavnikov akademske skupnosti in javnih delavcev, ki se obnašajo, kot da je stanje v državi povsem običajno. Črna gora in njeni državljani so žrtve izsiljevanj in političnih manipulacij akterjev, ki so v boju za obstanek v foteljih ali vrnitev na oblast pozabili na prihodnost države in njene vitalne interese.

Državljanski odpor je edino, kar preostane, pod pogojem, da gre za nenasilen odpor, ki ne bo vključeval napadov na poslance niti kakršne koli oblike spopada in ki bo pokazal, da nismo vsi enaki ter da si želimo državljansko Črno goro, odprto za ljudi vseh ver in narodov. Razumne rešitve in iskren boj za boljšo prihodnost ter ohranitev suverene Črne gore so edina prava pot, s katere ne smemo zaiti.