Putinovi nasprotniki umirajo ob skodelici čaja

SARAJEVO, (Patria) - Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navaljni je pristal na intenzivni negi bolnišnice v Omsku, ko mu je med letom nenadoma postalo slabo v letalu.

Navaljni je brez zavesti prepeljan v bolnišnico, prve informacije pa kažejo, da je voditelj ruske opozicije, pogosta tarča napadov ruskega predsednika Vladimirja Putina, na letališču pred vstopom v letalo spil topel čaj, ko se je strup v tekočini verjetno zaradi toplote hitro absorbiral v telo. Nasprotniki Kremlja so v zadnjih 14 letih umrli prav zaradi zastrupitve, in sicer s postreženim čajem, nova hladna vojna med Zahodom in Rusijo pa se je začela prav z uporabo strupa (Polonij 210) pri likvidaciji pobeglega obveščevalca Aleksandra Valteroviča Litvinenka v Londonu, piše Nova.rs

Diskretno odstranjevanje političnih nasprotnikov in kandidatov za prestol ni le ruska, kitajska ali severnokorejska metoda. Ta praksa je stara toliko kot boj za oblast.

Prvi primeri zastrupitev političnih nasprotnikov so zabeleženi že v času egipčanskih faraonov, rimskih cesarjev, kitajskih cesarjev do srednjeveških velikašev, kjer so za eliminacijo uporabljali različne smrtonosne rastline, kot so kukuta, velebilje, oleander, ricinus, strupeni bršljan in različne gobe. Za ubijanje so uporabljali strup plazilcev in pajkov, veliko kasneje pa so v uporabo prišli tudi kovine, kot sta svinec in živo srebro, veliko stoletij kasneje pa še cianid in radioaktivni izotopi, pa tudi živčni agensi.

Za najučinkovitejšo likvidatorko v zgodovini velja galska zeliščarka Lukusta, ki je v prvem stoletju našega štetja prišla v Rim in po pričevanju zgodovinarjev takoj prepoznala ambicije in pohlep prebivalcev takratne prestolnice sveta ter postala poklicna zastrupljevalka. Srednji vek velja za eksperimentalno obdobje zastrupitev. Najzaslužnejši za to je vsekakor družina Borgia na prehodu iz 15. v 16. stoletje. Naziv največje zastrupljevalke nosi lepa Lucrezia Borgia, vojvodinja Ferare, ki je državne probleme reševala s pomočjo prstana na roki, iz katerega je žrtvam v pijačo kapljala smrtonosne kapljice ricinusa.

Med drugo svetovno vojno in tik pred njenim koncem so nacisti kot zadnje sredstvo uporabljali cianid. Cianid velja za najbolj znan strup, ki so ga skozi zgodovino uporabljale številne morilke, ki so želele svojo tarčo odstraniti z »naravno smrtjo« – glede na to, da smrt zaradi zastrupitve s cianidom izgleda kot srčni napad.

Primer skrivnostne likvidacije s strupom, ki je pretresel Zahodno Evropo, je bila likvidacija bolgarskega disidenta Georgija Markova. Markov je bil pisatelj in dramatik, ki je Bolgarijo zapustil leta 1969 in odšel v London, kjer se je zaposlil kot napovedovalec na BBC in sodelavec radia Svobodna Evropa. Markov je ostro kritiziral takratnega bolgarskega predsednika Todorja Živkova in komunistično oblast. Po eni različici je povod za Markovovo likvidacijo sledil, ko je britanski obveščevalni službi MI5 identificiral sovjetskega diplomata Arkadija Vasiljeviča kot rezidenta sovjetske obveščevalne službe v Londonu, druga različica pa govori, da je bil razlog zadnji nastop na radiu, ko je odprto napadel Todorja Živkova. S pomočjo sodelavcev je likvidator prispel v London.

Za dan »D«, ko naj bi Markov umrl, je bil določen 7. september 1978. Ko je Markov čakal na mestni avtobus, je nenadoma začutil oster vbode v stegno. Obrnil se je in zagledal moškega, ki je pobiral dežnik s tal, ker mu je izpadel iz roke. Ta moški je nato vstopil v taksi in izginil. Markovu je postalo slabo, prepeljan je bil v bolnišnico. Zdravnike so zavedli skrivnostna vročina in slabost. Zaradi njegove zgodbe so pregledali celotno njegovo telo. Ob tem so z lupo odkrili drobceno kovinsko kroglico s premerom 1,52 mm v stegnu. Z analizo je bilo ugotovljeno, da je kroglica narejena iz zlitine platine in iridija ter da je imela dve mojstrsko izvrtani luknjici s premerom 0,35 mm. V teh votlinah so našli sledi ricinusa, ki je bil dvakrat bolj strupen kot strup kobre. Markov je bil v agoniji štiri dni, preden je umrl.

Po samo dveh tednih je bila na tapeti še bolgarska emigrantka Kostov, nekdanja radijska napovedovalka, ki je pobegnila v Pariz. Nanj se je med vožnjo v pariški podzemni železnici neznan moški prav tako s smrtonosnega dežnika ustrelil s strupeno kroglico v hrbet v gneči. Napad je bil izveden spretno, vendar je Kostov imel neverjetno srečo, saj v kroglici ni bilo dovolj strupa in je s pomočjo zdravnikov v pariški bolnišnici preživel atentat.

Po koncu hladne vojne se je zastrupljanje nasprotnikov nadaljevalo, vendar v veliko manjši meri.

Smrt je prišla iz telefonske slušalke

Rusija je nadaljevala z uporabo starih metod KGB pri zastrupitvi nasprotnikov. Še vedno brez konkretnih dokazov je ena prvih žrtev FSB postala tajnica bančnika Ivana Kivelidija, ki je bila zastrupljena s pomočjo telefonske slušalke.

Stav agencije, da je strup orožje kot vsako drugo, na primer pištola, je britanskim medijem razkril Aleksander Litvinenko, ki je sam umrl, ko je bil zastrupljen z radioaktivnim izotopom.

Strupeno pismo za džihadista

Savdski džihadist Hattab je bil zastrupljen, ko je v Čečeniji odprl pismo, ki mu je bilo izročeno, žrtev je bil tudi Jurij Ščekočkin, raziskovalni novinar in poslanec, ki je umrl zaradi skrivnostne bolezni.

Zastrupitev Viktorja Juščenka

Dioksin kot sredstvo zastrupitve političnih nasprotnikov je bil uporabljen v poskusu umora nekdanjega ukrajinskega predsednika in enega voditeljev »oranžne revolucije« Viktorja Juščenka leta 2004. Namreč, še ko je bil vodja opozicije, je bil zastrupljen z dioksinom, ki je bil dodan v njegovo hrano. Da nekaj ni v redu, je posumila njegova žena Ekaterina, ki ga je poljubila in na njegovih ustnicah začutila, kot da bi uporabil kakšno zdravilo. Pet dni po večerji je bil Juščenko poslan v kijevsko bolnišnico, od tam pa zaradi suma v ukrajinske zdravnike na zasebno kliniko na Dunaju. Toksikološka analiza voditelja ukrajinske opozicije je pokazala, da je bil zastrupljen s čistim dioksinom, bolj znanim kot »oranžni agens«, ki ga je ameriška vojska uporabljala v vojni v Vietnamu. Dioksin je pri Juščenku povzročil gastrološke težave, obraz pa se je zaradi čistega dioksina popolnoma deformiral. Juščenka so pred gotovo smrtjo rešili dunajski zdravniki, ki so ugotovili prisotnost dioksina.

Medijsko zagotovo najbolj izpostavljen primer je zastrupitev pobeglega agenta FSB Aleksandra Litvinenka. 23. novembra 2006. je v bolnišnici Univerzitetnega kolidža v središču Londona umrl pobegli agent ruske Zvezne varnostne službe FSB, Aleksander Litvinenko, ki je bil 1. novembra sprejet v bolnišnico s simptomi zastrupitve s hrano. Podrobne toksikološke analize so šele 22. novembra zvečer potrdile, da je v Litvinenkovem telesu prisoten radioaktivni element »polonij 210«, ki se pridobiva z izpostavljenostjo močnim sevanjem v resnem nuklearnem reaktorju, po zapleteni metalurški obdelavi. Polonij 210 je močan alfa-sevalec z razpolovno dobo 138 dni, zelo nevaren za rokovanje, shranjevanje in transport. Skrivnost, kako je prišel do Litvinenka, nikoli ni bila v celoti pojasnjena. Preiskava, ki jo je sprožila britanska policija, je identificirala dva njegova nekdanja sodelavca, Dimitrija Kvotuna in Andreja Lugovoja, kot osumljenca za umor, saj sta prav ona iste usodne večere 1. novembra 2006. s Litvinenkom in Italijanom Mariom Scarmelom sedela in pila čaj. Vrnitev domov je bila za Litvinenka usodna, saj je začutil slabost in je bil prepeljan v bolnišnico, saj so mislili, da gre za zastrupitev s hrano. Nenadno izpadanje las je zdravnike prisililo, da so posumili zastrupitev s talijem, vendar so bili rezultati negativni. Šele dan pred smrtjo je radiološka analiza potrdila prisotnost radioaktivnega elementa polonij 210. Sledi polonija 210 so bile najdene tudi pri obeh nekdanjih uslužbencih FSB Lugovoju in Kvotunu, ki sta osumljena, vendar sta zapustila Veliko Britanijo. Rezultati, ali je bilo polonija 210 pri Italijanu Scarmeli, nikoli niso bili objavljeni. Mlajši brat Litvinenka Maksim je obtožil Britance, da stojijo za smrtjo Aleksandra, medtem ko sta Scotland Yard in MI5 ugotovila, da je glavni krivec za likvidacijo Moskva. Kot naročniki so navedeni Nikolaj Patrušev in ruski predsednik Vladimir Putin.

Imuni na zastrupitev niso bili niti na Bližnjem vzhodu. Zgodovina je polna skrivnostnih poskusov atentatov s strupenimi snovmi, vendar izstopata dva, ki sta odjeknila. Eden se je zgodil leta 1997, ko je izraelski Mosad zastrupil enega od voditeljev Hamasa, Khaleeda Meshaala, v Jordaniji, ko se mu je agent Mosada približal in z iglo na brizgi vbrizgal neznani strup v vrat. Agenti Mosada so bili ujeti, Izrael pa je pod pritiskom moral poslati protistrup, v zameno pa so bili izročeni ujeti agenti. Strup, ki je bil vbrizgan, nikoli ni bil objavljen.

Drugi primer, ki je odjeknil, je zastrupitev vodje PLO Jasirja Arafata. Vzrok njegove smrti nikoli ni bil razkrit, kar je sprožilo različne teorije zarote, vključno z zastrupitvijo s polonijem 210. Komisija za preiskavo smrti Jasirja Arafata je obtožila nekdanjega uslužbenca Fataha Mohameda Dahlanja, da je odgovoren za Arafatovo smrt in da mu je ta v bolnišnici v Parizu dal strupeno zdravilo, po eni različici, po drugi pa mu je dajal strup v čaju v Arafatovi hiši v Ramali. Dahlan je odšel v izgnanstvo, potem ko je bil obtožen korupcije in izdaje zaradi sodelovanja z Izraelom.

Uvod v uporabo živčnih agensov pri likvidaciji političnih nasprotnikov, pa tudi pri medsebojnem obračunavanju vladajočih družin, je bil zabeležen pred letom dni v Maleziji, ko je bil ubit Kim Jong Nam, najstarejši sin pokojnega voditelja Kim Jong Ila in najstarejši brat in voditelj Severne Koreje Kim Jong Una. Namreč, Kim Jong Nam je bil ubit, ko je v vrsti čakal na vkrcanje na letalo. Varnostne kamere na letališču so posnele trenutek, ko se mu je približala neznana ženska, mu dala robček na obraz in po nekaj sekundah odšla z drugo žensko, pri čemer je držala roke stran od telesa. Napadeni Kim je poiskal pomoč in se potožil, da mu je nekdo z robčkom namazal obraz, nakar je v letališki ambulanti umrl. Za napad so osumljene državljanke Indonezije in Vietnama, v Kuala Lumpurju pa je bil aretiran en Severnokorejec. Malezijska policija meni, da sta bili dekleti dejansko usposobljeni agentki Severne Koreje, usposobljeni za rokovanje s strupenimi snovmi. Namreč, Kim Jong Nam je bil usmrčen s kemičnim živčnim agensom VX, enim najsmrtonosnejših kemičnih orožij, katerega ena kapljica lahko ubije odraslega človeka v samo nekaj minutah.

Primer, ki je razburkal strasti na relaciji Moskva-London, po smrti Litvinenka in privedel do diplomatske vojne, je poskus umora dvojnega obveščevalca Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije, ki sta bila zastrupljena z živčnim plinom »Novičok«.

»Njene oči so bile popolnoma bele. Bile so na široko odprte, iz ust pa ji je izhajala pena. Nato se je moški okamenel. Roke so se mu prenehale premikati, vendar je še vedno gledal naravnost predse,« je za CBS izjavil očividec, ki je našel Skripala in njegovo hčerko v nezavesti. To so klasični znaki zastrupitve z živčnim plinom. To so potrdile tudi britanske oblasti, vendar ni bilo razkrito, za kateri strup gre. BBC je sprva poročal, da ne gre za dva najbolj znana živčna plina, Sarin in VX, ampak za nekaj, za kar je bilo kasneje potrjeno, da gre za Novičok.