Putinovi vplivi na Balkan: Plinovod skozi RS mimo vlade BiH?

Ameriška revija Foreign Affairs je prejšnji teden objavila analizo o ruskih vplivih na zahodni Balkan, poroča agencija Patria.

Po njej je glavni cilj Kremlja v regiji zadržati balkanske države izven zahodnih institucij, Nata in EU, sekundarni cilj pa je nadzorovati energetske vire v regiji, da bi balkanske države postale popolnoma odvisne od Rusije. 

Leta 2016 je Rusija zaključila 75 milijonov dolarjev vreden odsek plinovoda v Makedoniji, pokrila celoten strošek, medtem ko Rusija v Bosni in Hercegovini načrtuje obiti centralno oblast in zgraditi plinovod v večinsko srbskem entitetu Republika Srbska, piše Foreign Affairs.

Glede Bosne Putinova finančna podpora Republiki Srbski spodbuja predsednika Milorada Dodika pri zagovarjanju secesije, kar bi predstavljalo nevaren precedens spreminjanja zemljevida jugovzhodne Evrope in oživljanja balkanskih konfliktov, ocenjuje Foreign Affairs.

Revija dodaja, da je ravnanje Zagreba pomembno za Bosno, saj bosanski Hrvati, kot odgovor na zahteve bosanskih Srbov, zahtevajo svoj avtonomni entitet in od Zagreba pričakujejo podporo, ki jim je Plenkovićeva vlada ne daje, ta politika nevmešavanja pa ohranja tudi Srbijo na distanci od BiH, oziroma RS. 

Foreign Affairs bi moral vedeti, da Hrvati svoj entitet potiskajo že dve desetletji in ga poskušajo uresničiti s kriminalom, etničnim čiščenjem in koncentracijskimi taborišči. Trditev, da se Plenkovićeva vlada ne vmešava v BiH, ne drži, saj tako on kot njegovi ministri spodbujajo delitev države, vdira v Bosno in Hercegovino brez najave, pri čemer obtožujejo večinske Bošnjake za ogroženost. Še posebej napadalna v izjavah proti BiH je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović.         

Po pisanju ameriške revije »Hrvaška v regiji vodi protirusko zunanjo politiko z namenom odcepitve od Kremlja«. Vprašanje je, kakšne so bile te povezave Hrvaške z Rusijo, da se danes morajo »odcepiti« od Kremlja.  

Foreign Affairs navaja, da Vlada Andreja Plenkovića ni podlegla ruskim poslovnim predlogom z zavrnitvijo ponudbe ruskih bank, da zamenjajo dolg Agrokora za delež v lastništvu podjetja, saj se zaveda, da bi prepustitev nadzora Rusom nad največjim hrvaškim podjetjem ogrozila regionalno varnost.

Protiargument je, da je prejšnja vlada HDZ-ja najela kredit pri ruski Sberbank, ta vlada HDZ-ja pa ta kredit le zavrača obravnavati finančno korektno. 

Foreign Affairs na koncu zaključuje, da je Hrvaška primer, ki kaže, da je podpora Zahoda močnim političnim sistemom namesto posameznikom najboljši jamstvo stabilnosti na Balkanu.