Pulitzerjeva nagrada podeljena za poročanje o težkem položaju delavcev, žensk in policijskem nasilju

Ameriški časopis The New York Times je prejel letošnjo Pulitzerjevo nagrado za zunanjepolitično poročanje o nasilju nad afganistanskimi ženskami, The Washington Post za notranjepolitično poročanje o policijskem nasilju.

Nagrado za javno službo je prejela agencija Associated Press za poročila o izkoriščanju delavcev v industriji morske hrane, je v ponedeljek objavil Pulitzerjev odbor.

Pulitzerjeve nagrade, najprestižnejše priznanje v ameriškem novinarstvu, so bile letos podeljene že stotič.

Allissa Rubin iz The New York Timesa je prejela Pulitzerjevo nagrado za poročanje o krutostih, ki jih prenašajo afganistanske ženske. Novinarji The Washington Posta so prejeli nagrado, ker so vzpostavili bazo podatkov o tem, kako pogosto policija v ZDA strelja, da ubije, poročajo svetovni mediji.

Nagrajena je bila tudi agencija Associated Press. Potem ko je ta agencija objavila zgodbo o težkem izkoriščanju delavcev v industriji morske hrane, so se začele reforme, osvobojenih je bilo več kot 2.000 sužnjev, storilci pa so bili privedeni pred sodišče.

Pulitzerjevo nagrado podeljuje newyorška Univerza Columbia. Nagrada je bila prvič podeljena leta 1917, ustanovil pa jo je časopisni založnik Joseph Pulitzer, ameriški Madžar.

Pulitzer se je rodil v Makóju na Madžarskem kot najstarejši sin madžarskega Juda. Njegov oče Filip je bil uspešen in premožen trgovec z žitom, ki je umrl, ko je bil Joseph star 11 let. Nekaj let kasneje se je njegova mati poročila z Maxom Blauom, poslovnežem. Pulitzer se je izobraževal v zasebni šoli v Budimpešti. Leta 1864 (kot 17-letnik) je emigriral iz Madžarske v ZDA, v Castle Garden brez denarja.

Avstrijska vojska je Pulitzera zavrnila zaradi slabega vida, prav tako ga ni sprejela Francoska legija tujcev, vendar je v novi državi delal v 1. brigadi Prve newyorške Lincolnske konjenice do konca državljanske vojne. Pulitzer je tekoče govoril nemško, francosko in madžarsko, vendar je imel na začetku težave z angleščino. Po vojni je Pulitzer odšel na zahod iskat srečo.

Njegova prva služba nakladalca ladij v St. Louisu je propadla – Pulitzer je delal kot natakar, pokopaval je umrle za kolero leta 1866 na otoku Arsenal, nato pa je delal kot poročevalec, najprej pri časopisu St. Louis Westliche Post, ki je izhajal v nemščini. »Bil je rojen poročevalec,« je o njem pozneje rekel eden od njegovih kolegov. Kasneje, leta 1872, je Pulitzer kupil Westliche Post za 3.000 dolarjev. V 1860-ih je sodeloval v političnem življenju in študiral pravo, vendar zelo kratko. Pridružil se je republikanski stranki in leta 1869 postal član skupščine zvezne države Missouri. Leta 1874 se je Pulitzer preselil v Washington, kjer je delal kot dopisnik SUN-a iz New Yorka. Leta 1877 se je poročil s Kate Davis, nečakinjo Jeffersona Davisa.

Leta 1878 je kupil tudi St. Louis Dispatch za 2.700 dolarjev ter združil ta dva dnevnika (Westliche Post) v St. Louis Post-Dispatch, ki do danes ostaja najpomembnejši dnevni časopis St. Louisa v Missouriju.

Leta 1883 je Pulitzer, takrat že bogat človek, kupil New York World, časopis, ki je posloval s 40.000 dolarji izgube na leto. Škandali, človeške zgodbe, senzacije so postale fokus Pulitzerjevega zanimanja. Leta 1885 je bil le nekaj mesecev član spodnjega doma ameriškega parlamenta. Odstopil je iz članstva, saj je menil, da politika ni zanj. Leta 1887 je v svoje novinarske vrste rekrutiral Nellie Bly, znamenito preiskovalno novinarko pravega imena Elizabeth Jane Cochran. Leta 1895 je World predstavil izjemno priljubljenega Yellow Kida, avtorja Richarda F. Outcaulta. Yellow Kid je bil prvi strip, tiskan v barvah. Pod Pulitzerjevim vodstvom je naklada narasla s 15.000 izvodov na 600.000, kar ga je naredilo za največji časopis v državi.

Urednik rivalskega New York Suna je leta 1890 v časopisu označil Pulitzera in ga imenoval »Jud, ki je izdal svojo vero« (Pulitzerjev oče je bil Jud, mati katoličanka, žena Kate Davis pa pripadnica episkopalne cerkve). Leta 1895 je William Randolph Hearst kupil New York Journal, s čimer se je začelo nenehno rivalstvo. Prav tekma s Hearstom, zlasti med poročanjem pred in med špansko-ameriško vojno, povezuje Pulitzerjevo ime z rumenim novinarstvom.

Leta 1892 je Pulitzer Sethu Lowu, ravnatelju univerze Columbia, ponudil denar za odprtje prve šole novinarstva na svetu. Univerza je denar najprej zavrnila. Leta 1902 je imel Nicholas Murray Butler, novi ravnatelj univerze, več posluha tako za šolo kot za nagrade, vendar uresničitev Pulitzerjevih sanj ni zaživela v času Pulitzerjevega življenja. Pulitzer je univerzi oporočno zapustil 2 milijona dolarjev, katerih realizacija je bila uresničena leta 1912, ko je univerza Missouri že imela svojo prvo šolo novinarstva. Toda šola novinarstva univerze Columbia je postala ena najprestižnejših na svetu.

Joseph Pulitzer je umrl na svoji jahti v pristanišču Charleston. Pokopan je na pokopališču Woodlawn v Bronxu v New Yorku. Leta 1917 je bila po Pulitzerjevi želji prvič podeljena Pulitzerjeva nagrada, poroča Patria.