Prva omemba kraljevskega mesta Visoko v 14. stoletju priča o večstoletni Bosni

Stari grad Visoki je bil znano srednjeveško mesto in trdnjava, ki je nastala v 14. stoletju na hribu Visočica. V njegovem vznožju, in hkrati v vznožju Visočice, se danes nahaja mesto Visoko.

Glede na arhivske dokumente, 1. septembra 1355. leta, v listini mladega bana Tvrtka I. Kotromanića z naslovom "in castro nosto Visoka vocatum", je prišlo do prve omembe Starega gradu Visoki. Služil je tudi kot sedež visokega fevdalca s titulom velikega kneza Bosne.

V drugi polovici 11. stoletja se omenja bosanska škofija in njeno sedež civitas Bosna, sedež bosanske škofije pa je bil prav v Visoški dolini in njenih stolnih mestih, kjer so starešine cerkvene hierarhije, kot tudi visoki dostojanstveniki bosanske cerkve imeli svoje sedeže.

Prav ti dokumenti, poudarjajo zgodovinarji, najbolje pričajo o večstoletni kontinuiteti Bosne.

Že konec 12. stoletja Kulin Ban postavi cerkev v Biskupićih, medtem ko je v Moštrima (mesto poleg Visokega) v polovici 14. stoletja nekoč kraljeval dvorec, vse javne zadeve pa je bosanska cerkev opravljala prav v Moštrima. Če upoštevamo dejstvo, da je bilo v Milama (današnji Arnautovići) tudi mesto zbora, frančiškanski samostan, med letoma 1377 in 1461 pa tudi kronidbeno mesto bosanskih kraljev, ni težko sklepati, da je bila Visoška dolina s starim gradom Visoki, Podvisokim, Milami in Moštrima zgodnje središče Bosanske banovine, kasneje pa kraljestva.

Stari grad Visoki je lociran na vrhu 213 metrov visokega hriba Visočica na višini 766,5 m, okoli 300 m nad dolino, kjer se je razvilo samo mesto Visoko. Nahaja se na izpostavljenem mestu z odličnim pregledom na celotno okolico. Dostop je na jugozahodni strani, z ravnine, ki je 60 metrov nižje, podgradje trdnjave in mesta pa se je imenovalo Podvisoki. Čeprav zgodovinsko pomemben, stari grad Visoki ni bil velikih dimenzij, dolžine okoli 60 m in širine okoli 25 m, imel je dva stolpa, ki sta ga ščitila po celotni dolžini. Znotraj samega mesta obstaja več sledi zgradb. Debelina zidu je okoli 2 m, večinoma je zgrajen iz ploščastega apnenca lokalnega izvora, ki so ga grobo obdelali, medtem ko je jamski pesek za mešanico neenake trdnosti in precej grob. Okoli celotnega mesta je izkopan jarek globine okoli 4 m in širine okoli 8 do 10 m.

Primarna funkcija starega gradu Visoki je bila obrambna, vendar je bilo tudi mesto, od koder so bosanski vladarji pisali številne listine in dokumente, zadnja napisana pa je bila tista iz leta 1436, ko je knez Tvrtko Borovinić izdal listine na Visokem. Čeprav že dolgo opuščen, so dokazi, na katerih temelji zgodovina starega gradu Visoki in drugih krajev v Visoški dolini, najdeni med arheološkimi izkopavanji in najdbami v 50., 70. in 80. letih 20. stoletja. Najstarejša ohranjena literatura je tista Đorđa Stratimirovića iz leta 1891. Đoko Mazalić je leta 1953 podal podroben opis ruševin, ki je do danes nepogrešljiv vir, ko se omenja stari grad Visoki. Z osmanskim osvajanjem Bosne je mesto opuščeno pred letom 1503. Leta 1626 Đorđić omenja Visoki med opuščenimi mesti.

Danes je Stari grad Visoki nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine. Novembra 2006. leta je Akademija znanosti in umetnosti BiH izdala poštne znamke z motivom 11 fragmentov kamnitih vrat, ki so bili najdeni leta 1994 med zemeljskimi deli okoli območja starega gradu.

Leta 2005 je arheolog Semir Osmanagić začel izkopavanje Bosanske piramide Sonca pod Starim gradom Visoki, ki velja za eno največjih in najstarejših piramid na svetu.