Prve sodbe za genocid v Evropi, ki jih je izreklo mednarodno sodišče: Tri dosmrtne in 189 let zapora

Za genocid in zločine, storjene julija 1995 v Srebrenici, sta Haško sodišče in Sodišče BiH doslej izrekli 637 let zapora in tri dosmrtne kazni, obsojenih pa je 38 oseb, piše Patria.

Od tega števila je Sodišče BiH izreklo zaporne kazni v trajanju 448 let, medtem ko je Haško sodišče za 14 zločincev izreklo 189 let zapora in tri dosmrtne zaporne kazni.

Zadnji za genocid v Srebrenici je bil nepravnomočno obsojen na 40 let zapora nekdanji predsednik RS in SDS Radovan Karadžić. On je hkrati edini politik, ki ga je obsodilo Haško sodišče.

Radislava Krstića, nekdanjega generala Drinskega korpusa, je sodišče obsodilo na 35 let zapora. Načelnika štaba Zvorniške brigade Dragana Obrenovića na 17, polkovnika Bratunaške brigade Vidoja Blagojevića na 15 let.

Vujadin Popović je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen, prav tako Zdravko Tolimir, ki je umrl v Scheveningenu, in Ljubiša Beara, ki je umrl v zaporniški celici prejšnji teden.

Drago Nikolić je dobil 35 let zapora za sodelovanje v združenem zločinskem podvigu. Umrl je v Srbiji, ko je bil na začasni prostosti. Radivoje Miletić 18 let, Vinko Pandurević pa za pomoč in podporo pri umorih, preganjanju in prisilnem preseljevanju 13 let zapora. Ljubomir Borovčanin je bil obsojen na 17, Milan Gvero pa na pet let zapora.

Na 30 in več let zapora so bili na Sodišču BiH obsojeni Franc Kos, Zoran Goronja, Stanko Kojić in Duško Jević.

Miloradu Trbiću je bila izrečena kazen 20 let zapora. Sodišče BiH je obsodilo tudi Srećka Boškovića na osem let zapora.

Radomir Vuković je bil prvotno obsojen na 31 leto zapora, Sodišče BiH pa mu je lani znižalo kazen na 20.

Pet obsojencev na Sodišču BiH je priznalo krivdo in so bili obsojeni na skupno 39 let zapora.

Perišić in genocid v Srebrenici

Haško sodišče je septembra 2011 nekdanjega načelnika Generalštaba Vojske Jugoslavije Momčila Perišića spoznalo za krivega in ga obsodilo na 27 let zapora zaradi pomoči in podpore večletnemu obleganju in terorju nad civilisti v Sarajevu ter umorov več tisoč Bošnjakov v Srebrenici, pa tudi zaradi opustitve kaznovanja podrejenih zaradi raketiranja Zagreba, vendar je bil oproščen odgovornosti za zločin iztrebljenja v Srebrenici, ker so sodniki menili, da ni mogel predvideti obsega pokola v Srebrenici julija 1995.

Večina sodnikov je ugotovila, da so dejanja generala Perišića pomembno prispevala k zločinom, ki jih je zagrešila vojska bosanskih Srbov.