Prva sezona projekta odstranitve Dodika je končana, sledi drugo polčas

Napisal: Branko Perić

Prva sezona politično-pravnega projekta odstranitve Milorada Dodika je končana. V drugem bomo spremljali izvedbo volitev predsednika RS, novo politično vlogo Dodika in še kaj obstranskih političnih škandalov.

Prvostopenjska sodba, s katero je bil Dodik obsojen na eno leto zapora, z varnostnim ukrepom prepovedi opravljanja političnih funkcij v roku šestih let, je bila potrjena z odločbo Apelacijskega oddelka Sodišča BiH.

Z izdajo drugostopenjske odločbe je kazenski postopek pravnomočno končan. Milorad Dodik ni več predsednik RS. To je posledica pravnomočne sodbe kazenskega sodišča.

Glede na to, da gre za pravno posledico pravnomočne sodne odločbe, bo Centralna volilna komisija (CIK) ugotovila, da mu je mandat prenehal na podlagi odločbe Sodišča BiH z dnem njene izdaje.

Vse druge odločbe CIK-a se bodo nanašale na razpis in izvedbo izrednih volitev za predsednika RS in se ne bodo nanašale na Milorada Dodika.

Dve vprašanji povzročata nedoumice v javnosti. Prvo, in zdi se mi najpomembnejše, se tiče možnosti, da Dodik opravlja funkcijo predsednika SNSD-a. Ne bi bilo nikakršnih nedoumic, če visoki predstavnik Christian Schmidt v začetku leta ne bi prepovedal financiranja SNSD-a in Združene srbske iz proračunskih sredstev na vseh ravneh.

Če tega ne bi storil, Dodik ne bi mogel opravljati funkcije predsednika SNSD-a, saj se stranka delno financira tudi iz proračunskih sredstev. Zdi se, da je Schmidt Dodiku storil uslugo, saj mu je omogočil opravljanje politične funkcije. Ali gre za dogovor ali hudičevo delo – lahko le ugibamo.

Vendar pa je stališče pravnih strokovnjakov, da po Schmidtovi odločbi ni izpolnjen pogoj za prepoved Dodiku opravljanja funkcije predsednika svoje politične stranke, treba jemati z rezervo. Schmidtova namera se je nanašala na sankcioniranje političnih subjektov in takšni ukrepi političnega sankcioniranja niso trajni. Lahko se jih ukine zaradi pogojev, ki niso vnaprej predvidljivi in gotovi.

Zato bi bilo treba prepoved opravljanja strankarskih funkcij obravnavati v skladu s pozitivno zakonodajo v BiH, po kateri se prepoved opravljanja javnih funkcij na podlagi kazenske sodbe ocenjuje na podlagi zakonsko vzpostavljenih pravic. Teh pravic odločba visokega predstavnika ni razveljavila. Zato bi se lahko pojavila tolmačenja, da Dodik kljub temu ne bo mogel opravljati funkcije predsednika SNSD-a.

Seveda bo izvoljen na to funkcijo, ne glede na to, kaj si o tem mislijo pravni strokovnjaki in Christian Schmidt. Schmidt bo to izvolitev verjetno razveljavil, vendar ostaja nejasno, kdo in kako bo takšno Schmidtovo odločbo uresničil.

Ni bistvenega pomena, ali bo Dodik predsednik SNSD-a. Tudi brez te funkcije bo de facto vodja stranke in predsednik vsega. Preprosto, tako je bilo ves čas njegove politične kariere. V vseh institucijah in na vseh ravneh javne oblasti v RS in na državni ravni so Dodikovi kloni.

Mali Dodiki se bodo iz kože izrivali, da prekašajo Dodika na račun lastnega in kolektivnega trpljenja. Sanja Vulić je ta podrejen odnos in zvestobo vodji javno obeležila s panegirikom: „Dodik je moj Bog!“ Resnično, vodja kot božanstvo je politična resničnost RS. Njemu niso potrebne formalne legitimacije. On je vrhovno božanstvo, ki mu je treba moliti in darovati žrtve.

Drugo vprašanje se nanaša na prevzem funkcije predsednika RS, torej ali lahko eden od obeh podpredsednikov prevzame funkcijo predsednika RS do volitev novega predsednika in v kakšni proceduri bi bil eden od njiju lahko izvoljen.

V javnosti se je pojavilo pravno mnenje, da bi podpredsednik moral nadomeščati predsednika, vendar o tem ni bilo jasne argumentacije. Po Ustavi RS podpredsednika ne nadomeščata predsednika, ampak predsednik na njiju prenese pooblastila le v primeru začasne nesposobnosti za opravljanje funkcije predsednika.

V konkretnem primeru ne gre za Dodikovo začasno nesposobnost, temveč za pravno posledico kazenske sodbe. Zato podpredsednika ne bi mogla nadomeščati predsednika RS do volitev novega predsednika.

Najlogičnejša pravna rešitev bi bilo, da Narodna skupščina kot najvišji zakonodajni organ izvoli vršilca dolžnosti predsednika do volitev novega predsednika.

Dodik je v javnost prišel z grožnjo, da volitev za predsednika ne bo. Celo pozval je institucije, naj to preprečijo. Ta vrsta groženj ponovno vodi Dodika k tožilcu, vendar ga tokrat ne bo imel kdo odpeljati. Celo če se vstopi v avanturo oviranja volitev, se volitve lahko izvedejo na podlagi rezultatov na voliščih zunaj RS in v tujini. Lahko se predpostavi, kakšni bodo ti in kdo bo volil.

Iz vrha Dodikovega SNSD-a je bil teh dni poslan poziv opoziciji k oblikovanju vlade narodne enotnosti. To je bil krik obupanega. Ljudje, ki so neprekinjeno in vztrajno razbijali narodno enotnost in obtoževali opozicijo za izdajo, so prišli v situacijo, da od „izdajalcev“ zahtevajo podporo in pomoč.

Na takšne veje je prišla ošabna oblast ene partijske diktature, ki jo je zamislil in do absurda pripeljal en človek. Njeno rušenje je bilo neizogibno. Ne gre se čuditi temu. Vse diktature so izginjale v naravnem procesu samouničenja.

Nihče se ob takšnem izidu primera Dodik ne bi smel veseliti. Le poglobil bo krizo in oddaljil BiH od evropske poti, če ta sploh še obstaja. Iz Dodikovega okolja ni napovedi o spremembi vektorja političnega delovanja. Na nasprotni strani prav tako. Lomljenje Dodika se bo nadaljevalo z zategovanjem obroča.

Težišče se bo premaknilo na državno pravosodje. Na vrsto so prišle preiskave, ki so bile odprte pred več kot desetletjem.