Prva proga v BiH: V promet je bila dana leta 1872. in je povezovala Banja Luko in Bosanski Novi

Prva proga v Bosni in Hercegovini je bila dana v promet 24. decembra 1872. Bila je to proga normalnega tirov od Banja Luke do Dobrljin (101,6 km) v občini Bosanski Novi na zahodu BiH, piše bh. novinska agencija Patria.

Ta proga je bila zgrajena kot del Carigrajske magistrale, ki naj bi po načrtih Turčije povezovala Carigrad z Dunajem.

Prva direkcija železnic BiH

Po Berlinskem kongresu (1878.) je Avstro-Ogrska zasedla Bosno in Hercegovino in takoj začela intenzivno gradnjo prog. Zasedbene čete so gradile proge na liniji svojega prodora v Bosno, da bi zagotovile oskrbo čet. Že septembra 1878. je bil začet gradnja ozke proge od Bosanskega Broda do Sarajeva. Desetega septembra 1878. je bila v Derventi ustanovljena prva direkcija bosanskohercegovskih železnic, pod imenom „Direkcija cesarskih in kraljevskih bosanskih železnic“. Direktor je bil avstro-ogrski major – inženir Johan Tomašek.

Osebje Direkcije, po dostopnih arhivih Železnic Federacije BiH, je sestavljalo sedem avstro-ogrskih častnikov in vojaških uslužbencev, 30 civilnih uslužbencev iz Avstro-Ogrske in večje število drugega osebja – izključno tujcev. Domači delavci so bili pomožno osebje.

Vojaška uprava je odredila, da mora biti odsek od Bosanskega Broda do Dervente končan v dveh mesecih. Iz Romunije, kjer je bila končana proga ozkega tirov Temišvar - Oršava, so bili prepeljani lokomotive in razpoložljivi vagoni, last podjetja „Higel in Sagel“, ki bo gradilo tudi proge v Bosni. Ta okoliščina je določila prihodnji značaj bosanskohercegovskih prog, to so bile ozke proge tirov 0,76 m. Progo proti Derventi je gradilo 40 inženirjev in 4.000 delavcev, piše Patria.

Gradilo se je brez predhodnih preiskav

Med gradnjo te proge ni bilo časa za izdelavo kakršnih koli tehničnih študij in elaboratov.

V prvi fazi zgrajenih prog, navajajo v arhivih Železnic FBiH, je bila stopnja tehnične ustreznosti na najmanjši možni tehnični ravni in je komajda zadostovala za varno odvijanje prometa.

Poseben problem so bile skretnice, t.i. „ciganke“, ki so jih kovači izdelovali na kraju samem. Vozni park se je sestojil iz majhnih lokomotiv in vagonov. Lokomotive so imele moč od 20 do 40 konjskih moči, odprti vagoni, imenovani „loris“, pa so imeli nosilnost dve toni. Spajanje vagonov je bilo primitivno in zaradi togih povezav je pogosto prihajalo do trganja vlakov v ovinkih.

Za potniški promet je bilo preurejenih deset „lorisov“ tako, da so bili v štirih kotnih vagonih postavljeni navpični stebri in napeto strešno platno, imenovano „SEGEITUH“. Čelne strani so bile pribite z deskami, stranske strani pa so bile zastrte z zavesami. Takšen vlak je iz Bosanskega Broda do Zenice vozil 15 ur.

Do korekcije in izboljšanja tehničnih elementov proge je prišlo leta 1880. Nadaljevala se je gradnja proge proti Sarajevu. Nabavljene so bile nove lokomotive z močjo 50 konjskih moči, novi dvoosni potniški vagoni drugega in tretjega razreda ter zaprti tovorni vagoni.

Prvi odsek te proge, od Bosanskega Broda do Doboja, je bil končan februarja 1879. leta, od Doboja do Žepča aprila, od Žepča do Zenice pa junija istega leta. Celotna proga do Sarajeva je bila končana 5. oktobra 1882. leta, ko je lokomotiva „RAMA“ pripeljala prvi vlak v Sarajevo. Skupna dolžina te proge je znašala 270.117 km.

Med nadaljnjo eksploatacijo so na progi potekale izboljšave, najpomembnejše pa je bilo prebojevanje predora Vranduk leta 1910. in vgradnja tirnic tipa 4 teže 22 kg, s čimer je bil zgornji ustroj znatno izboljšan. Naslednja zgrajena proga je bila rudarsko-gozdna proga Semizovac - Ivančići. Njen glavni namen je bil izvoz manganske rude iz bogatega nahajališča pri Čevljanovićih in odvoz lesnih polizdelkov.

Proga na jugu države

Želeč čimprej vzpostaviti komunikacijo od notranjosti proti morju, se je Avstro-ogrska monarhija odločila za gradnjo Južne proge. Prvi odsek te proge od Metkovića do Mostarja je bil dan v promet junija 1885. leta.

Kot odcep glavne magistralne proge Doboj - Sarajevo je bila leta 1886 zgrajena dolina reke Spreče proga Doboj - Simin Han (66,7 km). Ta proga je zagotavljala izvoz kakovostnega premoga in soli iz bogatega Tuzlanskega bazena.

Isto leto se je Direkcija železnic preselila iz Dervente v Sarajevo. Zaradi majhne prepustnosti zgrajenih prog se je nadaljevala gradnja Južne proge od Mostarja proti Sarajevu, tako da je bil leta 1888. v promet dana odsek proge Mostar – Ostrožac, naslednje leto pa je prvi vlak vstopil v Konjic.