Prst v oko Schmidtu, klofuta Ameriki: Republika srbska je nova nastajajoča državica, Bosna in Hercegovina pa propadajoča!

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Medtem ko so mnogi prihod pomočnika ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkena za evropske in evroazijske zadeve Jamesa O'Briena v Sarajevo videli kot potrditev zavezanosti Združenih držav k obstoju Bosne in Hercegovine, se zdi, da je le en voditelj njegove besede v resnici razumel in se podal v akcijo.

V politični orbiti Sarajeva, ki je vse bolj omejena tako po prostoru kot po delovanju, so po tradiciji lahkomiselno popušili mirno pipo in obljube, ne da bi se zavedali, da se za dimom, ki ostane za O'Brienom, skriva nova, še nevarnejša agenda politikov, ki nameravajo razbiti Bosno in Hercegovino.

Republika srbska ni država, je rekel O'Brien, bošnjaški, bosanski in kdo ve, kateri sarajevski politiki pa so vzkliknili »tako je« in odšli v mahale, da se mirno prepirajo o čaršijskih spletkah in pogovorih.

Tisti, ki je, kot kaže, najbolj pozorno poslušal, še bolje razumel, je bil Milorad Dodik, in glede na to, da se je za razliko od čaršijskih politikov obdal s pametnimi in izobraženimi ljudmi, mu je bilo jasno, kaj storiti. Kajti Dodik in njegovi so slišali tudi nadaljevanje O'Brienovega sporočila – »Republika srbska ni država, ker nima atributov državnosti,« bo rekel O'Brien, Dodik pa bo poskočil in rekel – tukaj je, prijatelji, manjkajo nam atributi.

Republika srbska ima vlado, parlament, sodstvo, policijo, manjka ji le še ozemlje, da bi zaokrožila zadnji atribut državnosti. »Ozemlje je last RS, samo naj tisti Schmidt kaj poskusi, pa bo videl,« je sporočal Dodik, hkrati pa vpregel vse svoje sodelavce in poslušnike, da zagotovijo ozemlje za prvo srbsko državo s te strani Drine.

In počasi, a zanesljivo Dodik koraka k uresničitvi cilja. Na Jahorini je partijskemu človeku prodal 56 dunumov zemlje, odločitev o končni transakciji pa naj bi kmalu objavili v Uradnem glasniku RS, s čimer bo posel končan. Končan je posel tudi v Čelincu, kjer vlada RS daje 16 dunumov za gradnjo stanovanjskega kompleksa »Borik«.

In tako, kvadrat za kvadratom, dunum za dunumom, si Milorad Dodik gradi palačo nesmrtnosti v srbskem narodu, temu narodu pa Republiko srbsko na uzurpiranem ozemlju Bosne in Hercegovine. Seveda, veliko je tudi za Dodikove botre, tajkune, družino, a ko dobiš državo in to vse mirno, komu je potem mar.

Christiana Schmidta bi moralo biti mar. On je visoki predstavnik in bi moral reagirati, saj RS krši Zakon o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem in to premoženje neposredno spreminja v last entitete.

Toda Schmidt molči, ne odgovarja niti na medijske poizvedbe, verjetno v prepričanju, da ima pravico, da ga Bosna in Hercegovina ne briga, dokler je dobro plačan in občasno podkupljen, da isto premoženje prepusti tujcem, ki so prišli sem, da se obogatijo.

In bogatijo se trenutno v Varešu, kjer kopljejo naše rude, uničujejo naše gozdove, vode in na koncu ljudi. To jim je omogočil prav Schmidt, pa tudi premier FBiH Nermin Nikšić, ki nam ga je vsilil ta Schmidt.

Nedavno sem rekel, da bo Milorad Dodik s pogovorom, projektom ali karkoli že bo o litiju na Majevici odkupil neodvisnost oziroma državnost RS. In to, da se Schmidt dela mrtvega, je mogoče neposredno povezati z izkopavanjem litija nad Loparjem. Tako kot se je delal mrtvega tudi pri Varešu. V tej igri je situacija win-win tako za Dodika kot za Schmidta, pa tudi za v.d. Vučića, ki bo brez veliko umazanih rok uresničil svoj san o sebi kot carju Lazarju, ki vlada od Beograda, preko Podgorice do Banjaluke.

In čeprav je boleče pisati, še bolj boleče priznati, MEJA VENDAR OBSTAJA! To je meja med novo balkansko nastajajočo državico in tisočletno propadajočo državo!

Kajti, ko bo Dodik končal proces finalizacije zadnjega atributa državnosti, bo zlahka našel tisti »trenutek, ki ga sanja«, da odcepi Republiko srbsko. Zlahka ga bo našel, ker bo imel vse elemente državnosti, svet, Zahod in kakorkoli ga že imenujemo, pa bo vedno veliko lažje privolil v mirno cepljenje razpadajoče države Bosne in Hercegovine kot pa v novo krvavo prelivanja na Stari celini.

Rad bi se motil, a sem precej prepričan, da sarajevska čaršija ne bo spregledala in da bo še težje funkcionirala v smeri zaščite države Bosne in Hercegovine in njenega ozemlja.

Vendar sem popolnoma prepričan, da bo tudi v trenutku, ko bo Dodik končal delo v tej sarajevski čaršiji, verjel v prijateljstvo in pomoč predvsem ameriško, kajti če bi v Sarajevu obstajali znaki realne politike na domoljubnih temeljih, se Dodik nikoli ne bi niti upal podati v zgodbo o neodvisnosti RS.

Bosna je nekoč padla v tišini in nismo se ravno spraševali, toda tokrat ima velike možnosti, da pade in tako sedanje politične generacije zaznamuje z večno črnilom sramote in izdaje. Kajti, dokler je udobje blazine na minderju pomembnejše od države, te države ne bo. Morda bo obstajala na tankih nitih nujnosti, zelo verjetno pa bo tudi izginila, kajti morda si je nismo niti zaslužili!

In za konec, vem, da ste gospod visoki predstavnik zaposleni s povezovanjem Našistov in fašistov, toda gospod Schmidt, najdite čas, čakam odgovor!