Izgnani ruski diplomati so zdaj akreditirani v BiH, zunanje ministrstvo BiH in OSA molčita na medijska vprašanja

Napisal: Detektor/Nino Bilajac, Nermina Kuloglija-Zolj

Aprila 2022. je bil ruski veleposlanik Sergej Bazdnikin poklican na Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Makedonije. Prejel je diplomatsko noto, v kateri je navedeno, da je šest diplomatov nezaželenih v tej državi in da jo morajo v naslednjih petih dneh zapustiti.

Med njimi je ime Ilije Serova, medijskega atašeja Veleposlaništva Rusije v Severni Makedoniji.

Že 8. aprila je Serov za lokalne medije izjavil, da izgon petih ruskih diplomatov iz Severne Makedonije ne bo ostal brez „ustreznega odgovora“, teden dni kasneje pa se je sam Serov znašel v skupini novih šestih ruskih diplomatov, ki so jih oblasti v Skopju izgnale po začetku invazije na Ukrajino.

V sporočilu za javnost Ministrstva za zunanje zadeve Severne Makedonije z dne 15. aprila je bilo pojasnjeno, da so bili ruski diplomati izgnani na podlagi informacij, da so opravljali dejavnosti v nasprotju z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. V sporočilu niso bila navedena imena diplomatov, vendar objave ruske motoristične skupine razkrivajo identiteto vsaj enega od njih.

Ruskim diplomatom je bil dan petdnevni rok za izstop iz Severne Makedonije.

Leto dni po izgonu iz Skopja, maja 2023., se bo dvaindvajsetletni Serov pojavil na slovesnem koncertu Sarajevske filharmonije v Vijećnici ob dnevu zmage nad fašizmom, kjer so bili prisotni predstavniki mednarodne skupnosti in domačih oblasti. Takrat je že na uradnem diplomatskem seznamu v BiH.

Koncert sta organizirala mesto Sarajevo in županja Benjamina Karić. Mestna uprava ni odgovorila na prošnjo Detektorja za komentar.

Vendar Serov ni edini ruski diplomat, ki so ga evropske države izgnale po invaziji na Ukrajino in ki je akreditiran pri ruski misiji v Bosni in Hercegovini.

Novinarji Detektorja so v BiH odkrili vsaj še enega ruskega diplomata, ki je bil izgnan iz svoje prejšnje misije v Evropski uniji. Nedavno se je sestal z direktorjem Službe za zadeve tujcev, da bi izmenjala podatke o delu.

Prej je Radio Svobodna Evropa razkril podobno prakso prihoda izgnanih ruskih diplomatov v Srbijo, kjer so za dva od njih pisali o povezavah z ruskimi obveščevalnimi službami.

Zdaj, po raziskavi Detektorja, ki temelji na uradnih in neuradnih diplomatskih virih, objavah na družbenih omrežjih in virih iz varnostnih agencij, BiH postaja varno zatočišče za diplomate, ki so nezaželeni v drugih državah, kjer je manj ruskega vpliva.

Za dekana Fakultete za politične vede v Sarajevu Seada Turčala ta primer kaže na notranjo šibkost varnostnega sistema, saj se podatki o izgnanih diplomatih lahko najdejo tudi v odprtih virih. Mejna policija bi morala prejeti obveščevalne podatke o oceni, da gre za osebe, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti, meni Turčalo.

„Dejstvo, da takšne osebe prestopijo mejo BiH, bivajo v BiH, govori o pomanjkljivosti tega sistema, oziroma možnosti, da so prav nekatere ključne strukture penetrirane s strani proruskih, pod navednicami agentov, oziroma proruskih akterjev,“ pravi.

„To je naloga, ki je na ravni tega, kar imenujemo ‘hibridno vojskovanje‘ in predstavlja resen varnostni izziv za BiH, česar se BiH, bolj ali manj, sploh ne zaveda,“ dodaja Turčalo.

Od izgona do sprejema v Sarajevu

Detektor je sledil poti Serova iz Severne Makedonije s pomočjo objav makedonskega vodje „Nočnih volkov“ – moto kluba, ki je blizu Putinu, in je pod zahodnimi sankcijami.

Ta motoristični klub se je odločil organizirati poslavljanje od izgnanih ruskih diplomatov, njegovi člani pa so jih spremljali vso pot skozi Severno Makedonijo.

„Ti ruski diplomati in njihove družine so za makedonske oblasti nezaželeni, za nas pa bodo vedno dobri ljudje in naši prijatelji ne glede na okoliščine. Pripeljali smo jih varno na makedonsko-srbsko mejo, zaželeli smo jim srečno pot, zdravje, uspeh, srečo in da se ponovno vidimo v boljših časih,“ je navedeno v objavi vodje ruskega motorističnega kluba.

Prej je Detektor odkril tesne politične povezave, ki jih imajo člani podružnice tega kluba v Bosni in Hercegovini z oblastmi v Republiki Srpski, klub pa je imel pomembno vlogo pri priključitvi ukrajinske regije Krim ter odcepitvi posameznih ukrajinskih regij že leta 2014.

Detektor je ugotovil, da se Ilija Serov nahaja na fotografijah, ki jih je takrat objavil na Facebook profilu Lenina Jovanovskega, vodje „Nočnih volkov“ v Severni Makedoniji. Jovanovski se deklarira kot makedonski nacionalist in velik ljubitelj Rusije in Vladimirja Putina.

Njegove objave na družbenih omrežjih kažejo, da se udeležuje motorističnih srečanj, na katerih se poveličuje Rusija, moto parade na Krimu in v Srbiji, na enem od srečanj na Krimu pa je vozil zraven Putina.

Z Ministrstva za zunanje zadeve Severne Makedonije niti z veleposlaništva te države v Sarajevu niso odgovorili na vprašanje Detektorja za potrditev izgona Serova in prošnjo za komentar.

Za Vladislava Davidzona, strokovnjaka za postsovjetsko zgodovino in štipendista Atlantskega sveta, ruske obveščevalne in varnostne službe še vedno močno sodelujejo pri operacijah na Balkanu in nadaljujejo z raziskovanjem šibkih točk po regiji.

„Ker je Evropska unija izvajala pritisk znotraj držav članic EU, mnoge od njih pošiljala domov v Rusijo in ruskim vohunom oteževala delovanje z diplomatskim pokritjem – Rusi so preusmerili vire v države na obrobju EU, kjer lahko delujejo bolj ali manj svobodno,“ pojasnjuje Davidzon.

„Primer BiH je še posebej žalosten za mnoge od nas, ki nam je mar za Ukrajino in zahodno kohezijo,“ dodaja.

Serov je danes ataše na ruskem veleposlaništvu v BiH, po informacijah z uradnega diplomatskega seznama BiH.

Elmedin Konaković, minister za zunanje zadeve BiH, ki pripravlja diplomatske sezname, ni odgovoril na več vprašanj Detektorja, poslanih med več meseci, o podatkih ruskih diplomatov. Zato ni bilo mogoče uradno potrditi identitet dveh ruskih diplomatov.

Detektor je s pomočjo neuradnega vira iz Severne Makedonije, ki je seznanjen s podrobnostmi, potrdil biografske podatke Serova, ki se ujemajo s podatki dveh neodvisnih virov v BiH.

„Ljudje, ki delajo v obveščevalnih službah Ruske federacije, so del diplomatskega zbora,“ pravi Turčalo in dodaja, da je treba zunanjo politiko BiH preoblikovati skozi takšno sporočilo.

„Onemogočajo, da BiH vodi zunanjo politiko neodvisno, da v določenem segmentu vplivajo na volilno politiko, oziroma da so osredotočeni na politično opozicijo, kar je na splošno nekaj, kar pripadniki ruskih obveščevalnih služb, ki so tam v vlogi diplomatov, v različnih državah počnejo,“ meni Turčalo.

Zatočišče za diplomate, nezaželene v EU

Enega od diplomatov, ki so zdaj v BiH, Antona Sokolova, je izgnala Hrvaška. Kot je bilo za Detektor potrjeno iz evropskega diplomatskega vira in varnostnega vira v BiH, je bil Sokolov med 18 diplomati, ki jih je Hrvaška izgnala 11. aprila 2022.

Njegovo ime je med ruskimi uradniki na diplomatskem seznamu Hrvaške iz aprila 2022. Takrat je bil na položaju drugega sekretarja. Toda njegovega imena ni na seznamu, objavljenem leto dni kasneje.

Ime Anton Sokolov, kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je objavljeno na diplomatskem seznamu Ministrstva za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine iz maja 2023., kjer je navedeno, da je imenovan na položaj prvega sekretarja Veleposlaništva Ruske federacije. To je njegov drugi mandat v BiH.

Kot je navedeno v letnem poročilu hrvaške obveščevalne službe, je bil eden od razlogov za izgon ruskih diplomatov prikrita in nezakonita obveščevalna dejavnost na Hrvaškem.

V tem dokumentu niso bila objavljena imena izgnanih diplomatov, Veleposlaništvo Hrvaške v BiH niti obveščevalna agencija pa niso odgovorile na prošnjo za potrditev identitete Sokolova, Ministrstvo za zunanje zadeve te države pa je v odgovoru navedlo, da se podatki lahko zahtevajo od Veleposlaništva Rusije na Hrvaškem.

Detektor je sledil gibanju Sokolova tudi preko objav na družbenih omrežjih njegove žene Ane Sokolove. Njeno ime je bilo navedeno ob imenu Antona Sokolova leta 2019 na diplomatskem seznamu BiH, saj je bil Sokolov takrat drugi sekretar ruske misije v Sarajevu. Po tem njeno ime ni bilo navedeno na seznamih v kasnejših letih.

Med svojim prvim mandatom se je udeležil projekcij filmov z rusko vojno tematiko, obeleževanja obletnic in srečanja „Neskončnega polka“ v spomin na Rdečo armado.

Javno dostopni podatki, ki jih je Detektor potrdil iz dveh neodvisnih virov v BiH, kažejo, da je Sokolov prav iz BiH odšel na Hrvaško, od koder je bil izgnan po začetku ruske invazije na Ukrajino.

Glede na javno objavljene fotografije in spremljanje profila Sokolove je mogoče ugotoviti te premike. V Petrovem leta 2017 sta se oba udeležila začetka Festivala ruskega filma. V tem obdobju je Sokolova objavljala fotografije iz številnih mest in z gora BiH.

Ana Sokolova je, kot je razvidno z Instagrama, 17. aprila 2022. objavila fotografijo iz Varaždina na Hrvaškem.

Devet dni kasneje, torej 15 dni po tem, ko je Hrvaška sprejela odločitev o izgonu ruskih diplomatov, je Sokolova v objavi na istem omrežju svoje sledilce obvestila o tretji selitvi v enem letu.

Kot je navedla, je spakirano 1,5 tone osebnih stvari, sledilo pa je tudi 24 ur vožnje z avtomobilom.

V enem od odgovorov na komentarje na to objavo je Sokolova razkrila tudi, da je družina prestala preverjanje na meji s Poljsko, v naslednjem pa natančneje navedla, da se je družina vrnila v Moskvo.

Nadaljnje objave Sokolove kažejo, da je družina preživela določeno obdobje v Rusiji. Vse do 21. januarja 2023., ko Sokolova objavi novo fotografijo iz Bosne in Hercegovine.

Ana Sokolova ni odgovorila na prošnjo za pogovor, poslano na njen Instagram profil.

Številne države Evropske unije so izgnale na desetine nezaželenih ruskih diplomatov po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Ruska veleposlaništva so morala zmanjšati svoje misije ali izgnane diplomate zamenjati z novimi.

V Bosni in Hercegovini se ruska misija povečuje. Kmalu se pričakuje odprtje konzulata v Banja Luki, na seznamu ruskih diplomatov v BiH pa je eden že registriran kot uslužbenec konzulata, ki še ni uradno odprt. Še vedno ni znano, kje bo konzulat lociran. Hkrati se v Banja Luki gradi ruski tempelj, eden največjih na Balkanu.

Davidzon meni, da je končni cilj Rusije, dolgoročno gledano, obdržati dele postjugoslovanskega prostora, ki niso integrirani v EU in NATO – BiH, Srbijo, Kosovo in druge – da se v prihodnosti ne bi premikali v evroatlantski smeri.

„BiH je še vedno zelo pomembna kot kraj, od koder lahko vohunijo za Hrvate, Srbe in Kosovarje,“ pravi Davidzon.

Prejšnje raziskave Radia Svobodna Evropa so razkrile, da se je ruska misija povečala tudi v Srbiji, kjer je zatočišče našlo najmanj troje diplomatov, potem ko je bilo na stotine izgnanih iz držav članic Evropske unije ali uvrščenih na „črno listo“, za kar je več držav kot razlog navedlo sum vohunjenja. RSE je pisal, da je v Srbiji zdaj na seznamu 62 diplomatov, v primerjavi s 54 marca 2022.

Po izgonu s Hrvaške je Sokolova julija letos v Službi za zadeve tujcev sprejel direktor. Po poročilu na spletni strani Službe je direktor Žarko Laketa Sokolova in še enega uslužbenca Veleposlaništva seznanil z izzivi dela z migranti, pa tudi z organizacijo, projekti in rezultati Službe. Poročilo navaja, da se je Sokolov zahvalil Laketi za izmenjavo informacij, ki jih je prejel od njega, ter poudaril pomen „nadaljnjega ohranjanja vzpostavljenih poklicnih vezi in odnosov med Službo in Veleposlaništvom“.

Iz Službe za zadeve tujcev niso odgovorili na del vprašanj za komentar sestanka s Sokolovom, v pisnem odgovoru pa so pojasnili, da niso pristojni za postopanje z diplomati in da to počne Ministrstvo za zunanje zadeve.

„V tem primeru, ko imate osebo, ki jo druga država šteje za aktivnega obveščevalca, ki ga kot obveščevalna služba njegove države tudi na različne načine ščiti, vi pa nimate ustreznega protiobveščevalnega dela v državi, potem je mogoče, da se sestaja in je na različnih dogodkih, pogovarja s komerkoli, na ta način zbira ustrezne podatke, ne da bi ga sogovornik sploh dojemal na drugačen način kot običajnega diplomata,“ pravi Turčalo.

Ministrstvo za zunanje zadeve BiH ni odgovorilo na vprašanje Detektorja, ali je BiH izgnala ruske diplomate. Uradna sporočila Ministrstva ne navajajo, da se je to zgodilo od začetka ruske invazije na Ukrajino, medtem ko oblasti Republike Srpske na čelu z Miloradom Dodikom še naprej vzdržujejo tesne odnose z ruskimi oblastmi.

Iz Obveščevalne agencije prav tako niso odgovorili, ali so izvajali kakršne koli preverke obeh diplomatov, ki sta prišla v BiH.

Turčalo pravi, da bi moralo Ministrstvo za zunanje zadeve, prav zaradi dejstva, da sta bili ti osebi izgnani – ena iz države članice EU, druga pa iz Severne Makedonije – preprečiti, da postaneta del diplomatskega zbora.
„Moralo bi – prav preko svojih kanalov in dejstva, da dajejo odobritev – preprečiti, da takšna oseba postane del diplomatskega zbora,“ meni Turčalo.

Z Veleposlaništva Ruske federacije v BiH niso odgovorili na vprašanje za komentar niti na prošnjo za pogovor s Serovom in Sokolovom.