Protesti niso pomagali: Kitajska je sprejela zakon o varnosti za Hong Kong, številne reakcije

(Patria) – Kitajski parlament je v torek soglasno sprejel predlog novega zakona o varnosti za Hong Kong, s čimer pripravlja pogoje za najbolj radikalne spremembe v tej nekdanji britanski koloniji, odkar je bila pred 23 leti vrnjena Kitajski.

Pričakovati je, da bodo kitajski državni mediji v torek objavili podrobnosti zakona, ki prihaja kot odgovor na lanske proteste za demokracijo, ki so se občasno sprevrgli v izbruhe nasilja.

Že je bilo nakazano, da je cilj zakona zatiranje terorizma, subverzije, separatizma in sodelovanja s tujimi dejavniki; za slednje Peking meni, da »podriva visoko stopnjo avtonomije«, ki jo je Hong Kong pridobil 1. julija 1997.

ZDA so že v ponedeljek začele odpravljati poseben status Hong Konga, ustavljati izvoz za obrambo in zmanjševati dostop do visokotehnoloških izdelkov za to avtonomno kitajsko pokrajino.

Na redni tedenski novinarski konferenci voditeljica Hong Konga Carrie Lam ni želela govoriti o novem zakonu, ker je bil sestanek v Pekingu še v teku, je pa kratko komentirala potezo ZDA: »Nobena sankcija nas ne more prestrašiti.«

Oblasti v Pekingu in Hong Kongu so večkrat izjavile, da je novi zakon namenjen peščici »problematičnih« in da ne bo ogrozil pravic in svoboščin državljanov, niti interesov vlagateljev.

Vodja Demokratske stranke Wu Chi-wai trdi, da »nikoli ne bomo sprejeli zakona«, Reuters pa piše, da je bil za 1. julij napovedan protest, čeprav ni bil odobren, kar bi lahko obnovilo spopade s policijo.

Glede na rezultate ankete, ki jo je junija izvedel Reuters, se večina državljanov Hong Konga protivi novemu zakonu, hkrati pa upada tudi podpora protestom.

Peking bo prvič odprl urad za nacionalno varnost v Hong Kongu in izvajal sojenja za določene primere, povezane z varnostjo. Pri tem še vedno ni opredeljeno, katere so nelegalne dejavnosti in kakšne kazni so določene za takšna dejanja.

Velika Britanija meni, da novi zakon o varnosti predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Kitajske, kot tudi sporazuma o vračanju Hong Konga Kitajski.

Z zakonom se ne strinja niti Japonska, medtem ko voditeljica demokratičnega Tajvana, na katerega Kitajska prav tako polaga pravico – »ostro obsoja« potezo Kitajske in pravi, da je zelo razočarana.

Evropska unija opozarja, da bi Kitajska zaradi te poteze lahko končala na Mednarodnem sodišču pravice v Haagu.