Preteklo je 12 let od smrti Alije Izetbegovića

Danes je 12 let od smrti Alije Izetbegovića, prvega predsednika Predsedstva RBiH, piše bosanska tiskovna agencija Patria.

Tisti dan in na dan pogreba se je zdelo, kot da se je nebo razlilo nad prestolnico BiH. Nešteto ljudi, Bosancev in Hercegovcev, pa tudi številne delegacije z vsega sveta, so se želeli posloviti. Alija Izetbegović je pokopan na Šehidskem mezarju Kovači v Sarajevu. 

Rodil se je 8. avgusta 1925 v Bosanskem Šamcu, v družini kmetov, ki so se leta 1868 preselili iz Beograda v Bosanski Šamac. Družina Izetbegović se je leta 1928 preselila v Sarajevo, kjer je Izetbegović končal gimnazijo. Med šolanjem se je pridružil protikomunistični organizaciji "Mladi muslimani", med drugo svetovno vojno pa se je ukvarjal z dobrodelnostjo (pomagal je beguncem in civilistom, varoval in skrival preganjane Bošnjake, obnavljal porušene mošeje).

Sumili so ga sodelovanja pri ustanovitvi islamskega časopisa Mudžahid in pripadnosti organizaciji Mladi Muslimani, zato so ga leta 1946 aretirali in obsodili na tri leta zapora. Po izpustitvi iz zapora je začel študirati kmetijstvo, od leta 1954 pa je nadaljeval študij na Pravni fakulteti v Sarajevu, ki jo je zaključil v dveh letih.

Po končanem študiju je delal kot pravni svetovalec za več jugoslovanskih podjetij. Leta 1970 je napisal Islamsko deklaracijo - splošno razpravo o politiki in islamu. Prav ta študija, napisana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, bo pogosto uporabljena kot dokaz o Izetbegovićevi politični naklonjenosti islamskemu fundamentalizmu.

Islamska deklaracija je bila v Jugoslaviji prepovedana. Do leta 1980. leta, ko je izšla njegova druga knjiga Islam med vzhodom in zahodom, je bila Islamska deklaracija v Jugoslaviji skoraj neznana. V drugi knjigi poskuša opredeliti položaj bosanskih muslimanov, islama, med drugimi idejami, ter razlike med evropsko in islamsko kulturo. Zaradi Islamske deklaracije je bil na političnem procesu leta 1983, skupaj z dvanajstimi muslimanskimi intelektualci, obtožen načrtovanja ustanovitve islamske države in obsojen na 14 let zapora. Čeprav knjiga ne omenja ne Bosne in Hercegovine ne Jugoslavije, je bila Deklaracija eden od pomembnih dokazov na sodišču. Po političnih spremembah v Jugoslaviji je bil po petih letih, leta 1988, izpuščen.

Leta 1990 je Izetbegović, skupaj s Fikretom Abdićem, Adilom Zulfikarpašićem in še nekaterimi politiki, ustanovil Stranko demokratične akcije (SDA). Zaradi takratnega predloga zakona o prepovedi političnih strank z nacionalnim predznakom, SDA nima nacionalno opredeljenega imena, za razliko od dveh drugih novo ustanovljenih strank v Bosni in Hercegovini, Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in Srbske demokratske stranke (SDS). Na volitvah leta 1990 za skupščino SR BiH in za člana sedemčlanskega predsedstva SR BiH, je Stranka demokratične akcije osvojila 35,85 % glasov in s tem največ glasov. Prvo mesto na predsedniških volitvah je osvojil Fikret Abdić, vendar je po notranjih razpravah v stranki Abdić prepustil mesto predsednika predsedstva SR BiH Izetbegoviću. Po odcepitvi in razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške od Jugoslavije leta 1991, Izetbegović vidi mesto Bosne in Hercegovine v preostali Jugoslaviji, v tako imenovani zdravi federaciji, ki bi z politično reorganizacijo nasledila bivšo državo. Vse do odločitev več evropskih vlad Evropske Unije 15. januarja 1992, o političnem priznanju Slovenije in Hrvaške, Izetbegović poskuša izogniti kritiki velikosrbske politike do Bosne in Hercegovine. Politično nespretno ignoriranje spopadov in uničevanja vasi Ravna pri Trebinju z izjavo "...da to ni naša vojna...", je Predsedstvo BiH poskušalo izogniti odprtim spopadom z JLA in srbskimi politiki iz takratnega Predsedstva Jugoslavije. Z vojno v Sloveniji in na Hrvaškem ter z močnejšimi vojaškimi aktivnostmi Jugoslovanske ljudske armade (JLA) tudi na območju Bosne in Hercegovine, je prišlo do odločitve o referendumu za neodvisnost Bosne in Hercegovine.

Na referendumu, ki je potekal 29. februarja in 1. marca 1992, je približno 90 % Hrvatov in Bošnjakov v občinah, kjer je na volitvah zmagala stranka SDA ali HDZ, glasovalo za neodvisnost, medtem ko so v občinah, kjer je po volitvah leta 1990 zmagala Srbska demokratska stranka ali Srbsko gibanje obnove (SPO), referendum bojkotirali.

Svoje delo v Predsedstvu BiH je vedno težje prenašal, primanjkovalo je svežine in koncentracije. Pred volitvami septembra 1998 je resno razmišljal, da se ne bi kandidiral. Maja istega leta je napisal pismo, naslovljeno "mojim prijateljem", in ga poslal na trideset naslovov. Izrazil je željo po umiku. Strankarski kolegi pa so menili, da predvolilni čas ni primeren za takšen korak. Tako je bil odstop odložen za naslednje tisočletje, torej do 2. junija 2000. Bil je petek, ko se je vračal z džume, Izetbegović je sprejel nepreklicno odločitev: odločil se je umakniti! Poklical je svojega dobrega znanca Senada Hadžifejzovića, urednika RTVBiH, in zahteval termin, da bi sporočil pomembno novico. To je bilo v torek, 6. junija 2000. Izetbegović se je pojavil v Dnevniku TVBiH ob 19.30 in prebral naslednjo izjavo:

- Dragi državljani Bosne in Hercegovine, želim vas obvestiti o svoji odločitvi, da se po izteku mandata moje trenutne funkcije predsedujočega Predsedstva BiH umaknem iz Predsedstva, kar pomeni 12. oktobra letos.(...) Razlogov za moj umik je več, glavni pa so moja leta (avgusta bom dopolnil 75 let) in moje zdravje. Delo člana predsedstva v teh razmerah zahteva fizično in živčno kondicijo, ki je nimam. Zahvaljujem se vsem, ki ste me podpirali v preteklih desetih težkih letih naše zgodovine. Želim, da se uresniči sanje bosanskih patriotov o celoviti, demokratični in uspešni Bosni in Hercegovini - je dejal Izetbegović.

(historija.ba)