Predpisi o kurbanu

Milijoni muslimanov po vsem svetu praznujejo praznik kurban bajram. Kurban bajram je dva meseca in deset dni po ramazanskem bajramu, muslimani pa z žrtvovanjem »kurban« Gospodu kažejo hvaležnost za blagoslove v tem svetu in s tem dejanjem muslimani kažejo, da so pripravljeni žrtvovati svoje premoženje.
Agencija Patria poroča podrobnejšo razlago o kurbanu, avtorja dr. Senaida Zajimovića, direktorja Vakufske direkcije v BiH

Definicija kurbana

V terminološkem smislu kurban pomeni: »Zaklati kamelo, kravo, ovco ali kozo na bajramske dni, ob določenem času, z željo, da se s tem dejanjem približamo Vzvišenemu Allahu.«

Vzvišeni Allah na več mestih v Kur'anu omenja predpis kurbana. V suri »El-kevser« je rekel: »Mi smo ti, zares, veliko dobrega dali, zato moli k svojemu Gospodu in kolji kurban...« Pred zapovedjo o dolžnosti klanja kurbana Vzvišeni omenja, kako je »mnogo dobrega« dal človeku. Kurban, ki ga koljemo, je vsekakor eno od dobrih stvari, ki nam jih je On podaril. Z žrtvovanjem kurbana žrtvujemo živino in blagoslov, ki nam ga je Allah podaril.

V suri »El-Hadž« je Vzvišeni Allah rekel: »Klanje kamel smo vam namreč dali kot eno od znamenj Allahove vere, in vi od njih imate korist; zato omenjajte Allahovo ime, ko bodo v vrsto postavljene, in ko padejo na zemljo, jejte jih in nahranite tudi tistega, ki ne prosi, in tistega, ki prosi; tako smo vam jih podredili, da bi bili hvaležni.« Allah nam je vse podredil, tudi to živino, ki jo koljemo v Njegovem imenu. Od nas želi videti pripravljenost na žrtev. Ne želi veliko od nas, saj nam je že dal tudi tisto, kar bomo žrtvovali. Od nas se zahteva le pripravljenost na žrtev. Takšen je bil primer Ibrahima a.s., ki mu je v trenutku, ko je izrazil pripravljenost žrtvovati svojega sina Ismaila a.s., Vzvišeni Allah poslal velikega ovna kot zamenjavo za sina.

Poslanik s.a.v.s. je rekel: »Ni dejanja, ki bi bilo Allahu ljubše na bajramski dan kot preliti kri kurbana. Zaklana žival bo na sodni dan prišla s svojimi rogovi, kopiti in runom (dlako). Kurbanska kri doseže Alaha (je sprejeta pri Allahu), preden pade na zemljo. Zato se tudi vi veselite kurbana.« (Ibn Madže in Tirmizi).

Kdo je dolžan klati kurban?

Kurban je dolžan klati polnoleten, priseben, svoboden in premožen musliman. Pod besedami premožen musliman mislimo na človeka, ki mu njegove redne potrebe dopuščajo izločitev premoženja za klanje kurbana. V to skupino spadajo tisti, ki imajo denar za klanje kurbana in ga ne potrebujejo za kakšne druge nujne in neodložljive zadeve. Nato tisti, ki imajo denar in ga ne potrebujejo za bajramske dni. Kakor tudi tisti, ki si ga lahko izposodijo, če imajo možnost vrniti dolg.

Pomen predpisa kurbana

a) Hvaležnost Allahu za blagoslove, s katerimi nas je obdaril.

b) Obujanje spominov na Ibrahima a.s. in njegovega sina Ismaila, ki sta nam pokazala zgled pripravljenosti na žrtev za Gospoda svetov.

c) Zagotavljanje hrane za bajramske dni in po njih.

d) Približevanje Allahu in doseganje Njegove naklonjenosti.

Kaj se lahko zakolje v kurban?

V kurban se lahko zakolje kamela, krava, koza in ovca. Pogoj je, da kamela, ki se kolje v kurban, ima pet let. Krava mora imeti dve leti in vstopiti v tretje leto. Koza mora imeti eno leto in vstopiti v drugo leto. Ovca (oven) mora imeti eno leto in vstopiti v drugo leto. Dovoljeno je zaklati tudi ovco, staro šest mesecev, če je napredna in ni na voljo ovce, stare eno leto ali več.

V kurban ni dovoljeno klati živine z naslednjimi pomanjkljivostmi:

- zelo bolne, ki ne more sama priti na kraj klanja,

- slepe ali popolnoma slepe,

- hrome, ki ne more sama hoditi,

- iz korenine iztrganega roga, repa ali ušesa,

- preveč shujšane, kakor tudi tiste, ki nima zob.

Vzvišeni Allah je rekel: »O verniki, razdajajte lepe stvari, ki jih pridobite, ..... ne izločajte tistega, kar ni vredno, da bi ga razdali – ko ga sami ne bi sprejeli, razen z zaprtimi očmi. In vedite, da Allah ni od nikogar odvisen in da je hvale vreden.« (El-Bekara, 267)

Čas klanja kurbana

Kurban ima svoj strogo določen čas klanja. Kolje se prvi dan bajrama po bajramski molitvi in lahko se kolje vse do sončnega zahoda tretjega dne bajrama. Od Bera ibn Aziba se prenaša, da je Poslanik s.a.v.s. rekel: »Prvo, s čimer bomo začeli na ta dan, je bajramska molitev, nato se bomo vrnili in klali kurbane. Kdor tako stori, je ravnal po našem sunnetu, kdor pa zakolje kurban pred tem časom, je to navadno meso, ki si ga je priskrbel za svojo družino. V takšnem dejanju ni nič od sunneta.«

Zajimović je pojasnil tudi običaje, ki so se ustalili v BiH. Namreč, ne obstaja nekaj, kar se imenuje »kurban za mrtve«, tako ne obstaja niti obredno klanje kurbana pred bajramom. Mrtvim kurban ni predpisan in ko umrejo, njihov dedič ni dolžan klati kurbana zanje, razen v primeru, da je pokojni oporočil, da se iz njegovega premoženja vsako leto v imenu kurbana izloči določen znesek in zakolje kurban. Meso od takšnega kurbana se ne zadrži, ampak se deli revnim.

Združevanje v enem kurbanu

Dovoljeno je združevanje več oseb v enem kurbanu, če gre za kamelo ali kravo. Ovca in koza se koljeta samo za eno osebo in združevanje ni dovoljeno.

Način klanja kurbana

Muhamed a.s. je osebno zase klal kurban. Muslimani so dolžni pri klanju kurbana postopati tako, kot je ravnal sam Alejhisselam.

Kurban se položi na levo stran, po možnosti obrnjen proti Kibli, mu se zavežejo vse štiri ali vsaj tri noge in z ostrim nožem hitro se prerežeta dve glavni krvni žili ter sapnik in grlo.

Pred neposrednim klanjem bi se moralo izgovoriti: »Bismillahi Allahu ekber«, in po možnosti še kaj več, še posebej tisto, kar je izrekel sam Muhamed a.s.: »Vedždžehtu vedžhije lillezi feteressemavati vel erda hanifen ve ma ene minel-mušrikin. Inne salati ve nusuki ve mahjaje ve memati lillahi rabbil alemin. La šerike lehu ve bi zalike umirtu ve ene evvelul - muslimin. Allahume minke ve leke 'an Muhamedin ve ummetihi. Bismillahi Allahu ekber.« »Svoje lice obračam k Tistemu, ki je ustvaril nebesa in zemljo čist (od vsake krive vere). Jaz ne spadam med nevernike. Moj namaz in vse moje druge ibadete, moje življenje in moja smrt so samo za Alaha, Stvarnika svetov. On nima druga. To mi je bilo naročeno in jaz se Mu podrejam. Bog! To je (kurban) od Tebe, Tebi ga darujem, zase in za svoj ummet. V imenu Alaha. Allah je največji.«

Kdor ne zna nič izreči, je dovolj, da reče: »Bismillahi«, in če tudi pozabi, je kurban veljaven. Namerno izostavljanje omenjanja Božjega imena ima za posledico neveljavnost samega klanja, zato je kurban neveljaven.

Muhammed a.s. je opozarjal svoje ashabe, naj ne mučijo kurbana pri klanju, zato je zahteval, da se priprave, kot je ostrenje noža, opravijo že prej. Z luščenjem je treba počakati, dokler se ne ugotovi, da je kurban že mrtev in da je vsa kri, ki naj odteče, odtekla.

Kako se opravi delitev kurbanskega mesa

En del se pusti za potrebe gospodinjstva, drugi del se deli sosedom, sorodnikom in prijateljem, tretji del pa se deli revnim. Dovoljeno je vse kurbansko meso razdeliti kot sadako, prav tako je dovoljeno vse zadržati za domače potrebe in ničesar od njega ne razdeliti v primeru, da je gospodar revn.

Plačilo storitev klanja

Najbolje je, če človek lahko osebno s svojo roko zakolje svoj kurban. Vendar, če človek iz določenih razlogov ne more klati svojega kurbana, naj to namesto njega stori nekdo drug, vendar to ne sme biti nemusliman. Po hadisu Poslanika s.a.v.s. »Kurban lahko zakolje samo musliman.« V primeru, da ni muslimana, ki bi ga lahko zaklal, se dovoli, da kurban zakolje kristjan ali jud, nikakor pa ne malikovalec ali ateist. V primeru, da nam kurban kolje nekdo drug, mu se ne plačuje s kurbanskim mesom ali kurbansko kožo.

Če je mesar reven ali naš sosed, mu se lahko da od mesa, kakor vsem tistim, ki jim se deli od kurbana, vendar ne na ime nadomestila za klanje.

Prodaja kurbanskega mesa, volne in kožic

Prepovedano je prodajati kožico od kurbana, loj, meso, glavo, volno, dlako in mleko, ki se pomuze po klanju, ne glede na to, ali je ta kurban obvezni kurban ali prostovoljni.

Lastniku kurbana je dovoljeno uporabljati kožico in iz nje narediti podlogo za molitev, ali meh, ali nogavice iz volne ali kaj podobnega.

Dolgoletna praksa bosanskohercegovskih muslimanov je, da kožice svojih kurbanov podarijo Islamski skupnosti. Ta postopek s kožicami temelji na islamskem učenju.