Promocija knjige Nevenke Tromp „Kazenski postopek zoper Slobodana Miloševića: nedokončano sojenje"

V ponedeljek, 19. septembra 2016, bo v slavnostni dvorani Univerze v Sarajevu potekala promocija knjige „Kazenski postopek zoper Slobodana Miloševića: nedokončano sojenje" (Prosecuting Slobodan Milošević: An Unfinished Trial), avtorice dr. Nevenke Tromp, s pričetkom ob 11:00, piše bosansko-hercegovska tiskovna agencija Patria.

O knjigi bosta govorila avtorica Tromp, nekdanji glavni tožilec v Haagu Geoffrey Nice, odvetnica Vasvija Vidović in dekan Fakultete za politične vede v Sarajevu Šaćir Filandra. Nice je v BiH prispel v soboto, ob 18. uri pa je obiskal Muzej zločinov proti človečnosti in genocida v sarajevski Ferhadiji.

Dr. Nevenka Tromp predava na Univerzi v Amsterdamu od leta 1992. Od leta 2000 do 2012 je delala na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo v ekipi tožilstva pri preiskovanju političnega in vojaškega vodstva. Dr. Tromp je delala na zgodovinskih in političnih temah v primeru Slobodana Miloševića od leta 2000 do njegove smrti marca 2006. Po njegovi smrti in glede na dejstvo, da se je sojenje končalo brez obsodbe, se je avtorica odločila uporabiti obsežen arhiv, ki ga je to nedokončano sojenje pustilo za seboj, in na podlagi dokazov, izjav prič ter avdio in video posnetkov rekonstruirati zgodovinsko naracijo, ki obravnava vlogo Slobodana Miloševića in Srbije pri razpadu Jugoslavije in kasnejših vojnah.

V nasprotju z uveljavljenim mnenjem, da je arhiv sodišča v Haagu nedostopen javnosti, ta knjiga prikazuje, da je velika večina gradiva dostopna javnosti. Vendar pa je zaradi obsežnosti dokaznega gradiva in drugih pravnih podlog, ki so večinoma dostopne preko elektronskega arhiva sodišča, akademsko raziskovanje omejeno, saj ni ustreznih precedensov, kako se znajti v morju gradiva, ki je nastalo v okviru sojenja enemu obtožencu. Miloševićev sodni arhiv predstavlja edinstven zgodovinski vir, saj vključuje dokumente iz državnih arhivov Jugoslavije in Srbije, ki bi brez tega sojenja ostali skriti javnosti naslednjih 50 let ali več. Tako so številni dokumenti iz beograjskih arhivov – vendar ne vsi, zaradi avtoritete tega sodišča ZN – postali dostopni javnosti.

Drugi pomemben element je, da je Milošević, ki se je zagovarjal sam, med sojenjem komentiral številne zgodovinske dogodke in za seboj pustil sled besed, ki so pomembne za preučevanje njegovih javno razglašenih ciljev, tistih resničnih, a pred javnostjo skritih.

Avtorica te knjige predstavlja metodologijo, po kateri se arhiv sojenj za množične zločine uporablja kot pomemben vir za pisanje o določenem zgodovinskem obdobju, pri čemer uporablja tudi svoje znanje, ki je služilo kot kažipot: kako uporabiti arhiv sojenja Slobodanu Miloševiću.

Knjiga obravnava tri teme: poskuša rekonstruirati, kaj arhiv pove o Miloševiću kot (1) političnem voditelju; (2) o ideologiji, ki je predhodila oblikovanju načrta; in (3) o kriminalnosti načrta Miloševićeve politike od leta 1991 do 1999.