Projekti, ki naj bi Hrvate obdržali v BiH, vodijo HDZ-ovci, zaradi katerih ljudje tudi odhajajo

Piše: Armin Aljović

Iz Hrvatskega narodnega sabora BiH (HNS) so napovedali, da bodo spodbujali skupne gospodarske projekte s sosednjo Hrvaško, da bi ustavili odhod mladih iz države. Voditelj Oddelka za gospodarstvo Glavnega sveta HNS-a BiH Damir Ljubić je 13. decembra letos po seji HNS-a v Mostaru sporočil, da »združeni lahko vse naredimo, razdruženi nimamo nobenih možnosti«.

Seveda Hrvati, tako kot Bošnjaki in Srbi, potrebujejo projekte, ki jim bodo zagotovili preživetje v državi. Bosno in Hercegovino vsako leto zapusti na tisoče mladih ljudi. Odhajajo cele družine. Vsako novo delovno mesto pomeni enega manj, ki bo zapustil BiH. Mladi ne odhajajo iz države, ker je ne marajo. Odhajajo, ker v lastni državi ne morejo zaslužiti za življenje. Samo nenormalen bi raje izbral življenje v tujini namesto v lastni državi, če mu ta ponuja možnost za vsaj minimum dostojanstva.

Predlog HNS-a je odličen. Vprašanje je le, ali lahko trenutna politična garnitura v državi zagotovi ostanek mladih. Ljudje zaradi njih tudi odhajajo. Državljanom Bosne in Hercegovine niso krivi Rdeči kmeri zaradi slabe ekonomije v državi, temveč domači politiki. Tisti, ki zdaj napovedujejo, da bodo ustavili odhod Hrvatov iz BiH, so pravzaprav največji krivci, da Hrvati zapuščajo stoletna ognjišča. Če so jih zadnjih dvajset let podili, zakaj bi jih isti politiki zdaj ustavljali.

Ustavitev odhoda Hrvatov iz BiH so sredi decembra napovedali Damir Ljubić, Vjekoslav Bevanda, Mate Franjičević, Jelka Milićević, Božo Ljubić… Vsi visokopozicionirani kadri HNS-a.

Vjekoslav Bevanda se s politiko aktivno ukvarja zadnjih deset let. Razen afer ga državljani ne pomnijo po kakovostnih projektih. Velja za enega ključnih ljudi Dragana Čovića. Vjekoslav Bevanda, Dragan Čović in Dragan Vrankić, vsi visoki strankarski funkcionarji HDZ BiH, so med imeni politikov, ki jih je nekdanji direktor Uprave za posredno obdavčitev BiH Kemal Čaušević omenjal po aretaciji v aferi »Pandora«. Rekel je, da so uporabljali svoj politični vpliv in položaje za pridobivanje premoženjske koristi. To je le ena od afer, kjer se omenja Bevanovo ime. 

Bevanda je prvič v politiko vstopil kot zvezni minister za finance leta 2007, danes je minister za finance na državni ravni. V več kot desetih letih ministrovanja se je izkazal kot šibek domoljub, bolj je prijatelj – grabi samo za svoje prijatelje in zase.

Damir Ljubić je bil minister od leta 2007 do 2015. Najprej kot zvezni minister za kmetijstvo, nato pa še kot minister za človekove pravice in begunce. Obe ministrstvi imata ključni vlogi, ko gre za vrnitev razseljenih in ustavitev odhoda ljudi iz države. Ljubić v dveh ministrskih mandatih ni vrnil razseljenih Hrvatov v predvojne domove niti
ni ustavil razseljevanja, da ne bi odhajali iz BiH.

Mate Franjičević, namestnik ministra za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH, je v politiki morda najdlje, in sicer zadnjih 22 let. V politiko je vstopil kot občinski svetnik v Livnu leta 1994, nato je postal načelnik Livna, od leta 1998 je bil v vladi Livanjskega kantona, nato v zveznem in državnem parlamentu.

Livno je ena najlepših občin v BiH, vendar je prav tako znano po množičnem odhodu tako Hrvatov kot Bošnjakov iz Livna. Če v Livnu vprašate po Franjičeviću, bo vsak vsaj malo razumen rekel, da je »Franjičević del najožje strukture livanjskega HDZ-a, mesta, ki je najbolj brutalen primer hrvaškega eksodusa«.

Livno pogosto primerjajo z mestom duhov. Od vseh bosansko-hercegovskih mest s večinskim hrvaškim prebivalstvom se največ ljudi izseljuje iz Livna.

Božo Ljubić je najboljši primer, kako se lahko dobro živi na račun lastnega naroda. Zaradi tega je dobil epitet »prevrtljivi Božo«. Tudi on je v politiki zadnji dve desetletji. Opravljal je veliko število položajev v izvršilni in zakonodajni oblasti v BiH, na vseh ravneh. Zadnji dve leti je poslanec v Saboru Hrvaške. Živi na račun državljanov iz Hrvaške.

Kaj o njem mislijo Hrvati iz BiH, najbolje pove podatek, da je med predzadnjimi volitvami za hrvaški Sabor iz BiH dobil le nekaj več kot 2.000 glasov.

O aferah »hrvaških skrbnikov duš« bi lahko naštevali v nedogled. Če hrvaška vlada resnično načrtuje sodelovanje z njimi, je to mogoče razlagati le na dva načina: ali je zahodne sosede zajela popolna norost ali pa imajo nečastne namene do bosansko-hercegovskih Hrvatov.