Program Vlade FBiH: Zmanjšanje bremen za gospodarstvo, rast minimalnih plač, prestrukturiranje zdravstva

SARAJEVO, (Patria) – Vlada FBiH je sprejela Program ekonomske stabilizacije in okrevanja Federacije Bosne in Hercegovine 2020–2021, kar bo predpostavka za trajnostno in pospešeno rast v letu 2022.

Kot je navedeno v programu, je nujno v najkrajšem možnem času sprejeti fiskalne zakone (Zakon o prispevkih in Zakon o dohodnini). Novi Zakon o prispevkih predvideva skupno stopnjo prispevkov od bruto plače v višini 32,5 % (prispevek za PIO – 18 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje – 13,5 % in prispevek za zavarovanje v primeru brezposelnosti – 1 %). Kar zadeva Zakon o dohodnini, se neobdavčljivi del (obvezni odbitek) dvigne na 800 KM mesečno, vse nad tem zneskom pa bo obdavčeno po stopnji 13 %.

Sprejetje teh zakonskih predpisov bo omogočilo rast minimalne oziroma najnižje plače v FBiH, ki trenutno znaša 407 KM, realno pa bi morala biti bistveno višja. Ti zakoni bi se začeli uporabljati od 1. 1. 2021.

Z uveljavitvijo navedenih zakonov bo kvalificirana delovna sila v ključnih industrijskih sektorjih predstavljala našo veliko primerjalno prednost, na podlagi zmanjšanja poslovnih stroškov in s tem povečanja stroškovne konkurenčnosti.

Primeren čas je za začetek finančne konsolidacije in prestrukturiranja zdravstvenega sektorja (Zakon o finančni konsolidaciji in prestrukturiranju javnih zdravstvenih ustanov v FBiH). Potrebno je skrajšati rok za konsolidacijo, sredstva pa bodo zagotovljena preko Svetovne banke (z instrumentom za razvojne ekonomske politike – DPL). Konsolidacija bi trajala do konca leta 2022, s čimer bi v zdravstveni sektor v relativno kratkem času „vbrizgali“ dodatnih 300 milijonov KM.

Glede gospodarstva se bo sprožila pobuda pri Upravi za neposredno obdavčevanje za spremembo zakona o DDV, da bi se zamudna obrestna mera za neposredne davke znižala na 0,03 % dnevno (10,95 % letno) s sedanjih 0,04 % dnevno (14,6 % letno), saj se zavedamo, da podjetja, ki ne uspejo pravočasno poravnati svojih obveznosti, bistveno zaradi previsoke obrestne mere nimajo velikih možnosti za obstanek.

Zatiranje sive ekonomije in reforma javnih podjetij z namenom izboljšanja njihovega delovanja ostaja visoko na seznamu prioritet.

Glede bančnega sektorja je v Programu navedeno, da imajo banke, če bodo potrebovale dodatna sredstva, presežke, ki jih držijo nad ravnjo obveznih rezerv pri centralni banki. Ti presežki znašajo okoli 2,8 milijarde KM in predstavljajo soliden potencial bančnega sektorja, ki ga bomo potrebovali za okrevanje gospodarstva.

Poudarjeno je, da je nujno dokončati imenovanje Komisije za vrednostne papirje FBiH, da bi omogočili nove kapitalske naložbe, torej dokapitalizacijo bank in drugih delniških družb ter zagotovili pogoje za nemoteno delovanje kapitalskega trga.

„Dokler se ta proces ne zaključi, noben subjekt v FBiH, razen Vlade FBiH, ne more izdati obveznic (v tej situaciji to še posebej prizadene posamezne kantone, mesta in občine, ki bodo zaradi padca prihodkov prisiljeni v nova zadolževanja), nobeni delniški družbi pa ne more biti odobreno združevanje ali pripojitev, odobritev izdaje vrednostnih papirjev, imenovanje nadzornega odbora ter druge obveznosti, ki izhajajo iz ustreznih zakonskih rešitev,“ je navedeno.

Garancijski sklad, ki ga Vlada FBiH vzpostavlja pri Razvojni banki FBiH, bo imel zelo pomembno vlogo v celotnem procesu gospodarskega okrevanja. Z skupnim garancijskim potencialom 500 milijonov KM bo spodbudil banke, da okrepijo kreditiranje gospodarstva s kreditnim potencialom ene milijarde KM.

„Tega potenciala ne bo mogoče izkoristiti v letu 2020, temveč bi se lahko izkoristil do konca leta 2021. Ker bo Garancijski sklad deloval na principu revolvinga (ko se bodo krediti odplačevali, se bo garancijski potencial obnavljal), bo postal dolgoročni instrument Vlade FBiH za podporo gospodarstvu in gospodarskemu razvoju. Da bi se ohranil potencial Garancijskega sklada na optimalni ravni 500 milijonov KM in zmanjšal pritisk na likvidnost proračuna Federacije BiH, se bo pri mednarodnih finančnih institucijah zagotovila posebna stand by kreditna linija v višini 50 milijonov EUR, ki bo služila izključno za kritje morebitnih kreditnih izgub sklada in njegovo kapitalsko krepitev,“ je navedeno.

Vlada je v svojem programu predvidela tudi čimprejšnje sprejetje Zakona o gozdovih (z opredeljenim prioritetom končne obdelave), pa tudi uvedbo posebne takse na izvoz neobdelane lesne mase.

„Cilj je domačim proizvajalcem zagotoviti nujne repromateriale in pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest v industriji pohištva kot dejavnosti strateškega pomena. Prav tako je nujno sprejeti Akcijski načrt za realizacijo Strategije razvoja lesne industrije FBiH, s katerim so opredeljeni prioriteti, ukrepi in aktivnosti za realizacijo Strategije razvoja lesne industrije FBiH,“ je načrtovano.

Prav tako so načrtovani obsežni javni dela, izgradnja prometne infrastrukture, prestrukturiranje rudnikov.

„Potencial, ki ga imamo na voljo, nam daje možnost, da preko JP Autoceste do konca tega leta in v prihodnjem letu z deli „vbrizgamo“ 800 milijonov KM v gospodarstvo FBiH. Ob korektni kreditni shemi bi JP Ceste prav tako v naslednjih 18 mesecih lahko vložile dodatnih 100–150 milijonov KM v cestno infrastrukturo. Izgradnja prometne infrastrukture ima največji multiplikator na gospodarsko rast, glede na to, da so vsi vložki v proizvodni proces domači,“ je navedeno v Programu.