PREGANJANJE KOT USODA Mjanmaru je odredilo, naj ustavi genocid nad Rohingjami

SARAJEVO, (Patria) - Mednarodno sodišče pravice v Haagu je Mjanmaru odredilo, naj nujno ustavi genocid nad Rohingjami.

Odločitev je bila sprejeta na zahtevo Gambije, ki trdi, da je mjanmarska vojska kršila Konvencijo ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. To je tretji primer preganjanja genocida - po drugi svetovni vojni.

ZN so jih poimenovali "najbolj preganjana manjšina na svetu". Toda do 25. avgusta 2017. zahodni svet komajda kaj vedel o Rohingjih, piše HRT. Takrat sta mjanmarska vojska in budistični militanti pobili več kot 24.000 pripadnikov te muslimanske manjšine na zahodu države. Mjanmarska vojska jim je zažgala vasi, od avgusta 2017. pa je več kot 700.000 Rohingjev pobegnilo v sosednji Bangladeš.

Pripadnikov te muslimanske manjšine v večinsko budistični državi vlada Mjanmara ne priznava kot svoje državljane, zato jim je med drugim omejeno gibanje, nimajo dostopa do izobrazbe in zdravstvene oskrbe. Ko je Nacionalna liga za demokracijo, ki jo je vodila Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, konec avgusta 2016. prevzela oblast, so mnogi upali na boljši položaj Rohingjev, ki niso smeli niti sodelovati na volitvah. Vendar se to ni zgodilo.

"Mislim, da je nerazumno pričakovati, da bomo vse rešili v 18 mesecih," je dejala Aung San Suu Kyi.

Pritisk mednarodne skupnosti za ustavitev nasilja nad Rohingji je naraščal. Posebej v muslimanskih državah. Demonstranti v bangladeški prestolnici Daki so za Suu Kyi zažgali krsto. ZN so Mjanmar obsodili zaradi izvajanja "okrutne vojaške operacije", imenovane "učbeniški primer etničnega čiščenja".

Takratni ameriški državni sekretar Rex Tillerson je pozival novo mjanmarsko vlado k ustavitvi nasilja, pri čemer je dodal, da razume "zapleteno situacijo", v kateri je Suu Kyi, glede na sporazum o delitvi oblasti, ki ga je njena stranka sklenila z vojsko.

Medtem ko so nevladne organizacije pozivale k uvedbi sankcij in embarga na orožje mjanmarski vojski, Združeni narodi pa so konec leta 2017. prosili za stotine milijonov dolarjev pomoči za reševanje humanitarne krize, je Suu Kyi v enem redkih javnih nastopov trivializirala dogodke.

Novembra 2017. sta Bangladeš in Mjanmar podpisala sporazum o vrnitvi beguncev Rohingya. Toda ne glede na slabe življenjske pogoje v prenaseljenih taboriščih se ne želijo vrniti.

Vlada v Bangladešu jim je zagotovila, da jih k vrnitvi ne bodo silili. 

Poleg tega ne verjamejo mjanmarskim obljubam z "figo v žepu", da bi njihovi otroci lahko imeli pravico do polnega državljanstva. In kar je najpomembneje, nihče jim ne zagotavlja varnosti.

Pomemben korak v tej smeri je naredila zahodnoafriška država Gambija, ki je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja pred najvišjim sodiščem ZN sprožila tožbo proti Mjanmaru zaradi genocida nad Rohingjami. Zahtevala je, da se za začetek določijo nujni ukrepi "takojšnje prenehanje mjanmarskega genocidnega ravnanja".

Največ se je pričakovalo od izjave mjanmarske voditeljice Suu Kyi.

Pred skoraj 30 leti sta njen mož in otroci v Oslu v njenem imenu prejeli Nobelovo nagrado za mir. Bila je takrat v hišnem priporu zaradi boja proti vojski, ki je razveljavila zmago njene stranke na volitvah leta 1990. Prav na obletnico prejema Nobelove nagrade je stopila pred 17 sodnikov haaškega sodišča.

Preiskovalci ZN so ocenili, da ni izkoristila svoje moralne avtoritete za zaščito civilistov.

Suu Kyi je opisala, kar se je zgodilo, kot "protiteroristično operacijo", ki je bila odgovor na dejanja muslimanskih gverilcev avgusta 2017. Ne zanika, da so se zločini zgodili, vendar pravi, da so bili storilci kaznovani. Toda resnica je, da so vojake, obsojene na 10 let zapora, že izpustili na prostost, piše HRT