Profesorica Bećirević v Bukarešti: Usoda BiH je danes preizkus za prihodnost evropskega projekta na Zahodnem Balkanu

(Patria) - V Bukarešti je včeraj in danes potekal Forum o varnosti Črnega morja in Balkana.

Gre za deveto izdajo tega foruma, ki ga organizira Center za nove strategije, letos pa je bil v ospredju temah obrambe, varnosti in mednarodnih odnosov.

V okviru tega dogodka, ki ga uvrščajo med najpomembnejša srečanja v regiji Črnega morja in Balkana, je potekalo 50 panelov, na katerih je nastopilo 198 gostov.

Srečanje v romunski prestolnici je zbralo uradnike, diplomate, vojaške strokovnjake in analitike iz držav članic EU in Nata ter partnerskih držav.

Nekatere od tem foruma so bile: "Transatlantski odnosi in prestrukturiranje vojaške prisotnosti ZDA v Evropi in regiji Črnega morja", "Pogajanja o mirovnem sporazumu v Ukrajini in potreba po preprečitvi morebitnega novega ruskega napada, ki bi lahko dosegel delto Donave in romunsko mejo", "Resnični cilji Rusije v mirovnih pogajanjih z Ukrajino in vprašanje, ali bo Rusija v prihodnosti agresivna ali pripravljena na popuščanje" in "Nadaljnja podpora Moldaviji in preprečevanje njenega odstopanja od poti proti EU zaradi ruskih hibridnih vojnih taktik".

Obravnavane so bile tudi teme, kot so naučene lekcije z ukrajinske fronte v vojaški strategiji, obnova Ukrajine, energetska varnost, kognitivna vojna in dezinformacije, varnostni izzivi na Balkanu in disruptivne tehnologije.

Prisotnim se je v okviru panela "Vse tiho na zahodnobalkanski fronti. Ali pa ne?" obrnila tudi profesorica s Fakultete za kriminologijo, kriminologijo in varnostne študije Univerze v Sarajevu Edina Bećirević.

Svoje izlaganje je začela z zelo preprostim odgovorom na vprašanje iz naslova panela - "Ne, na Zahodnem Balkanu ni tiho. Tisto, čemur smo priča, je le iluzija miru in stabilnosti".

- V Bosni in Hercegovini poteka aktiven državni udar, ki ga vodi Milorad Dodik, predsednik entitete Republika srbska, omogočata pa ga vodilna hrvaška stranka in njen predsednik Dragan Čović, ob kolektivni neodločnosti Zahoda.

Evropska unija in nekatere članice - zlasti Hrvaška - igrajo nevarno igro. Zagreb podpira separatista Dodika, medtem ko se bruseljska administracija nagiba k politiki pomirjanja, ki spominja na Chamberlainovo logiko pred drugo svetovno vojno.

Samo včeraj sem poslušala panel o ruski agresiji na Ukrajino, na katerem se je razpravljalo o tem, ali bodo zahodne reakcije vodene z odločnostjo Winstona Churchilla ali bodo šle po poti Chamberlaina.

Kot večina državljanov Bosne in Hercegovine, solidaren sem s svojimi prijatelji v Ukrajini in globoko spoštujem njihovo hrabrost, da se branijo - je dejala profesorica Bećirević.

Poudarila je, da je njen fokus na Bosni in Hercegovini, kjer je, kot je dejala, situacija mračna, a kljub vsemu obstaja okno priložnosti - če, in samo če, EU in Nato delujeta odločno in strateško.

- Na lanskem panelu v Temišvarju smo govorili o najgloblji politični krizi v Bosni in Hercegovini od konca vojne in o potencialu Milorada Dodika, da to krizo še poglobi. Leto dni kasneje se je situacija žal poslabšala - natanko tako, kot so mnogi napovedovali.

Dodik je bil v prvem postopku na sodišču BiH obsojen zaradi zavrnitve izvajanja odločitev visokega predstavnika. Zavrača pojaviti se pred sodiščem, zanj je razpisana tiralica - kar ga *de facto* naredi upornika in begunca pred pravico.

Leta gradi vzporedne institucije in sistematično razgrajuje Daytonski mirovni sporazum. Deluje kot ruski agent znotraj države, z jasnim poslanstvom: ovirati evroatlantske integracije in uničiti državne institucije. Njegov končni cilj je secesija Republike srbske - pravi Bećirević.



Vendar, dodaja, Dodik ne deluje sam, ampak ima močno podporo iz Beograda in Moskve, pa tudi iz Zagreba in Budimpešte.

- Putin, Vučić in Orbán ga podpirajo enako - ideološko in institucionalno. Zagreb to situacijo vidi kot priložnost: preko hrvaškega konstitutivnega naroda v BiH poskuša priti do tretjega entiteta - kar je Dragan Čović nedavno tudi odprto povedal.

Kot smo slišali tudi na drugih panelih o putinizmu in njegovi globalni grožnji, v Bosni in Hercegovini vidimo njegovo lokalno manifestacijo: domači politični akter, ki razgrajuje ustavni red, kljubuje aretaciji in deluje kot destabilizirajoča sila v srcu Evrope - in to v državi, kjer ima Zahod še vedno resnično moč - opozarja Bećirević.

Profesorica nadalje poudarja, da to, kar omogoča Miloradu Dodiku, da ostane na oblasti, ni moč Moskve niti Vučićeva podpora.

- Aleksandar Vučić je oslabljen in malo verjetno je, da bi v tem trenutku, ko se bori za lastno preživetje, lahko konkretno pomagal Dodiku. Tisto, kar Dodiku omogoča preživetje, je prav ta Chamberlainovska logika evropskih institucij - zlasti bruseljske administracije in delegacije EU v Sarajevu.

Posamezne ključne članice EU so uvedle sankcije Dodiku - Nemčija, Avstrija, Poljska, Francija in druge so obsodile secesionizem - vendar to ni dovolj. Milorad Dodik je upornik in ruski agent. Potrebno ga je aretirati.

EU administraciji primanjkuje politične volje in enotnega glasu. Še vedno se daje prednost iluziji stabilnosti namesto konkretnemu delovanju - s čimer se dejansko neposredno vzdržuje *status quo* - poudarja profesorica Bećirević.

Po njenih besedah bi Dodika lahko odstranili z državne ravni oblasti - v entiteti Republika srbska obstaja opozicija, ki bi takšno potezo podprla.

- Vendar ta proces blokira HDZ, ki izkorišča Dodikovo secesionistično agendo, da bi z izsiljevanjem uspel priti do volilnega zakona samo po njihovi meri, kar bi jim odprlo pot za ustvarjanje federalne enote. Zato se trdno držijo zavezništva s separatistom.



Kljub temu obstaja prostor za ukrepanje - tako za Bosno in Hercegovino, kot za EU in Nato. Bosna je ena redkih držav, kjer ima Zahod še vedno močan institucionalni in pravni vpliv.

Namesto da bi se ta vpliv počasi opuščal, bi morali Nato in EU izkoristiti to priložnost - ne le za zagotovitev evroatlantske prihodnosti Bosne in Hercegovine, temveč tudi za pokazati, da usklajeno delovanje Zahoda še vedno ima moč in smisel v multipolarnem svetu - pravi Bećirević.

Poudarja, da v tem trenutku prednostne ukrepe vključujejo: krepitev varnostnih agencij na državni ravni; odstranitev Dodikove stranke z državne ravni oblasti; podporo EUFOR-a pri pomoči domačim institucijam pri aretaciji Milorada Dodika; in jasno sporočilo Zagrebu in hrvaški politiki v BiH, da je podpora secesionizmu in partnerstvo z ruskimi proxy akterji nezdružljivo z evropsko politiko.

- Če bi obstajala resnična politična volja, bi pomoč pri aretaciji Dodika že bila sprožena. Namesto tega še vedno prihajajo sporočila iz Sarajeva in Bruslja, da se vse mora reševati s političnimi pogajanji - celo s tistimi, ki aktivno delujejo na uničenju države.

V zaključku želim poudariti, da je usoda Bosne in Hercegovine danes preizkus za prihodnost evropskega projekta na Zahodnem Balkanu. Odločitve, ki se bodo zdaj sprejele, so ključne za geopolitično karto regije v desetletjih, ki prihajajo.

Če nas zgodovina česa uči, potem je to, da pomirjanje agresorjev ne vodi k stabilnosti - temveč jih dodatno spodbuja. Zahodni odgovori do zdaj na separatistične politike Milorada Dodika so tragičen opomin, kako točna je ta trditev.

Bosna in Hercegovina predstavlja edinstveno priložnost za Nato. Intervencija iz leta 1995 je okrepila Zvezo. Danes, ko je evroatlantski zaveznik pod pritiskom, Bosna in Hercegovina ponovno ponuja priložnost.

Pomembno je poudariti, da kljub ogromnim sredstvom, ki ju Srbija in Republika srbska vlagata v lobiranje v Washingtonu, ameriška pozicija o Bosni in Hercegovini ostaja presenetljivo dosledna. In to je priložnost.

Bosna in Hercegovina je lahko primer za demonstracijo učinkovitosti usklajenega zahodnega angažmaja v svetu, ki postaja vse bolj fragmentiran - je zaključila v svojem nagovoru profesorica Edina Bećirević.